KULTURA KRATKE
59. festival Borštnikovo srečanje
Tradicionalno je tekmovalni program FBS v Mariboru osrednji programski sklop festivala, ki se je začel že 3. junija. Selektor Blaž Lukan si je ogledal skoraj 100 predstav slovenskih gledališč in izbral 12 uprizoritev. Odločil se je za take, »ki imajo svoje jedro zdaj v družinskem ali partnerskem, zdaj v institucionaliziranem ali spontanem nasilju, v nasilju okostenele tradicije ali novih (socialnih) medijev in omrežij, ki reagirajo na nasilje nad spolom in spolnostjo, nad drugimi, še posebej nad žensko, pa nad nekonvencionalno družbeno in družinsko skupnostjo«. Na FBS je vedno bogat tudi spremljevalni program, gostovanja tujih gledališč, Staatstheater iz Mainza je s predstavo Vezi duš odprl festival, zaključil pa se bo s podelitvijo festivalskih nagrad in Borštnikovega prstana. Do 16. junija.
Baletne noči – 2. mednarodni plesni festival
bo med 16. in 19. junijem v Cankarjevem domu. Pripravljajo ga v sodelovanju z Opero in baletom SNG Ljubljana. Posvečen bo ustvarjalnosti ruskega baletnega plesalca in koreografa poljskega rodu Vaclava Nižinskega (1889–1950). Poleg Trnuljčice v izvedbi ljubljanskega baleta se bodo zvrstile še tri plesne predstave: Rajmonda Romunskega narodnega baleta iz Bukarešte, Nižinski Latvijskega narodnega baleta, Romeo in Julija HNK Ivana pl. Zajca z Reke, na ogled bosta tudi dokumentarni film Nižinski, duša v izgnanstvu in razstava Nižinski, posvečen ples, ki bo v veliki sprejemni dvorani na ogled do 20. avgusta.
GLASBA
Festival Lent
Organizator Narodni dom Maribor je izbral za letošnje dogajanje kar 18 prizorišč. Začel se bo s koncertom Magnifica, ohranili so izjemno popularen in bogat program Folkarta, kamor praviloma povabijo več folklornih skupin iz sveta, Jazzlent, Jazzpodij, cikel Komedija, posebno pozornost namenjajo Vladu Kreslinu in slovenski popevki, niso pozabili na nekatere popularne glasbene zvrsti, pevce, ansamble, zbore, tako da je letošnja ponudba zelo pestra in zanimiva. Od 21. do 29. junija.
Muzikal Veronika Deseniška
Po štirih letih premora se muzikal, ki ga je do zdaj videlo več kot 25.000 obiskovalcev, njegovo glasbo pa izvajajo orkestri, zbori in ansambli po vsej državi, razprodana sta tudi dva ponatisa zgoščenk, vrača na oder celjskega Starega gradu. Očarala je tudi znana ljubezenska zgodba o nesrečni ljubezni Friderika II. in Veronike. Ob Evi Černe Avbelj bodo nastopili še Klemen Bunderla, Tjaša Hrovat Steklasa, Željka Predojević Korošec, Srđan Milovanović in Marjan Bunič. Ekipi pa se bo letos prvič pridružil tudi tenorist Gregor Ravnik. Umetniško delo poleg zvezdniške zasedbe 60 glasbenikov, igralcev in plesalcev odlikujeta tudi glasba Leona Firšta in scenarij Janeza Usenika. Osemindvajsetega junija in prve dni julija.
Poletna noč – Ditka, Alenka in Neca
Z njo se bo 20. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani začel 72. Ljubljana Festival. Posvečen bo popevkam Ditke Haberl, Alenke Pinterič in Nece Falk. Nastopili bodo številni solisti in solistke, med njimi Darja Švajger, Nuša Derenda, Eva Hren, Nina Strnad, ter New Swing Quartet, Simfonični orkester, Big band in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla.
GLEDALIŠČE
Prepelka – zgodba za vso družino
Tako je Andrej Rozman Roza naslovil svojo novo dramo, ki je na ogled v Slovenskem mladinskem gledališču. Pepelkina zgodba je zelo blizu resničnemu življenju. Pri njej pa sta dve hudi zadregi. Prva je vloga Prepelkinega očeta, ki hčerko prepusti psihičnemu in fizičnemu mučenju svoje žene in njenih hčerk. Druga zadrega je princ, ki naj bi bil za vsa mlada dekleta glavni zadetek na socialni loteriji. Ali si lahko avtor, ki verjame, da sreče ženski ne prinese bogat in ugleden partner, ampak znanje in svoboda, privošči takega princa? Je sploh mogoče, da se s tem, ko osvoji srce tistega, ki ali kar predstavlja princa, njena zgodba konča? Zaradi vseh teh avtorjevih dilem je zgodba o Pepelki postala veliko bolj sodobna, kot bi človek od neke stare in vsem znane pravljice pričakoval. Igrajo: Ivan Godnič, Maruša Oblak, Mojca Partljič, Ivan Rupnik, Romana Šalehar, Dario Varga, Irena Yebuah Tiran in Matej Zemljič, režija Vito Taufer.
Teci, Maša, teci
Novo dramsko besedilo Drage Potočnjak je na prvi pogled videti kot kriminalka, ker je glavni junak Konrad nekdanji politik, ki postane tajkun, a to je tudi zgodba o ugrabljeni državi, političnih in ekonomskih tajkunih, ki si lastijo vse zasluge za osvoboditev, o odrinjenih in izbrisanih ljudeh, pahnjenih čez rob, pri čemer je pisanje podprto tudi z osebnimi izkušnjami avtorice, ki je poudarila: »Predstava nosi svetlobo, tema je drugje.« Igrajo: Lotos Vincenc Šparovec, Tanja Dimitrievska, Matic Lukšič, Čarna Košir, Gaber K. Trseglav, Viktorija Bencik Emeršič, Jure Rajšp in Gašper Jarni, režija Nina Šorak. Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega
Beograjski trio – svetovna praizvedba v Novem mestu
V Anton Podbevšek Teatru je na sporedu svetovna praizvedba drame srbskega filmskega režiserja in angažiranega intelektualca Gorana Markovića. Začne se z avtorjevo oznako, da gre za nekakšno arhivsko gradivo, ki ga je na njegovih poteh spremljalo več kot petindvajset let. Tik po drugi svetovni vojni se pojavi v Beogradu Lawrence George Durrell, pisatelj slavnega romana Aleksandrijski kvartet, kulturni ataše, ki ga je Združeno kraljestvo tja poslalo kot vohuna. Gre za dramatični čas informbiroja. Nesmrtno se zaljubi v svojo učiteljico srbohrvaščine. Njenega moža zaprejo na Goli otok, njo na Grgur, diplomat ju poskuša rešiti … Režija Matjaž Berger, na ogled od 6. do 14. junija.
RAZSTAVE
Svetlobna gverila 2024
Letošnji že 18. mednarodni festival poteka pod naslovno temo Transformacije. Izbrana dela prikazujejo različne vidike sprememb in preobrazb, ki smo jim priča v našem okolju in življenju. Te vplivajo na spremembo okolja in ga preobražajo v prostore brezmejne domišljije. Sodeluje 36 umetnic in umetnikov, 19 mentorjev, 70 dijakov, 47 študentov in 30 drugih oseb, 19 kulturnih in izobraževalnih organizacij, 23 lokacij, a središče festivala je v Galeriji Vžigalica v Ljubljani, kjer bo razstava odprta do 1. septembra. Do 22. junija pa bo v njeni bližini na ogled niz svetlobnih instalacij in videoprojekcij v javnih in galerijskih prostorih, ki si jih bo mogoče ob sredah in sobotah ogledati na organiziranih vodstvih s kolesi.
Muzej v skupnosti 2
V parku MAO odpirajo prostor za skupne dogodke, ki temeljijo na medgeneracijskem sodelovanju in povezovanju znanja. Nekaj dogodkov: Delavnica oblikovanja gline (5. junija), Šola zdravja in Pilates na prostem (12. junija), Poletno muzejsko noč (15. junija) pa bodo obeležili s fužinskim skupnostnim sejmom, kulinariko, glasbenimi točkami in kinom na prostem. Park Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.
Prenovljena galerija Lojzeta Spacala
Na gradu Štanjel si lahko ogledate ustvarjanje treh velikanov tržaške umetniške scene – Lojzeta Spacala, Klavdija Palčiča in Franka Vecchieta. Pospremljena je z verzi pesnikov tržaškega prostora Miroslava Košute, Marka Kravosa in Renata Quaglia. S svojimi šestimi pogledi in sporočili razkriva moč umetniškega dialoga med slikarstvom in poezijo. »Ta edinstvena sinergija barve, črte in besede bo obiskovalcem omogočila vpogled v bogato kulturno dediščino, ki ohranja slovensko identiteto v zamejstvu,« so zapisali. Na ogled do 5. januarja 2025. V času razstave bodo pripravili tudi več literarnih večerov o predstavljenih tržaških pesnikih.