NOVICE OD VSEPOVSOD
Imate doma delo Franca Bernekerja?
Franc Berneker ob portretu kralja Aleksandra
Koroška galerija likovnih umetnosti – KGLU vabi lastnike del Franca Bernekerja, da se jim oglasijo. Ob 150. obletnici rojstva kiparja namreč pripravljajo razstavo, ki jo bodo odprli decembra. Pionir modernega slovenskega kiparstva je bil sopotnik slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Veliko se je ukvarjal z malo plastiko, nagrobnimi spomeniki in portreti, med drugim je izklesal Trubarjev spomenik v Ljubljani. Za marsikaterimi Bernekerjevimi deli se je z leti izgubila vsaka sled, zato bodo v Koroški galeriji likovnih umetnosti veseli, če jim boste posredovali informacije na telefonsko številko: 02 620 3657 ali 02 620 3650 ali po e-pošti: katarina.hergold@glu-sg.si.
Foto: Franc Berneker ob portretu kralja Aleksandra (iz zapuščine Frana Vesela, okoli 1910, Rokopisni oddelek NUK)
Spomini na prvo ljubezen
Prva ljubezen nas v spominih obišče, ko nam sivijo lasje, je zapisal pesnik Dane Zajc. Zato vas vabimo, drage bralke in bralci, da z nami delite svoje spomine na prvo zaljubljenost ali uresničeno (ali pač ne) ljubezen. Napišite, kje in kako sta se spoznala, kako se je razvijala vajina romanca, je morda prva ljubezen še vedno ob vas … Zapis nam pošljite do 15. junija po elektronski pošti na naslov urednistvo@vzajemnost.si ali po navadni pošti na naslov: Vzajemnost, Dunajska 109, 1000 Ljubljana, s pripisom Spomini. Objavili jih bomo v poletni številki.
Kolesa usod
so poimenovali razstavo, ki si jo lahko ogledate v prostorih Državnih muzejev v Pivki. Razstavljena so kolesa iz zbirke Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Spoznavamo zgodovino kolesarstva, otroške tricikle, Rogova kolesa in zgodbe lastnikov, ki odražajo tako tehnični razvoj kot družbeni vpliv koles. »Bolj kot tehnične lastnosti jeklenega konjička stopa v ospredje zgodba lastnika ali več lastnikov koles,« so zapisali v opisu razstave. Moška, ženska in otroška kolesa ter tudi otroški tricikli so krojili usode njihovih lastnikov od prve uporabe kolesa do zrelih let. Na ogled do 15. decembra.
40 let Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje
Pred 40 leti se je prvih šest starejših študentov začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine pod mentorstvom Dušane Findeisen. V nadaljnjih letih sta skupaj s prof. dr. Ano Krajnc ter številnimi podporniki postavili temelje za področje izobraževanja starejših in razvoj Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Skozi leta je postala organizacija s številnimi študijskimi programi in dejavnostmi poznana in priznana tudi v mednarodnem okolju, o čemer govori film z naslovom Njenih 40 let, najdete ga na naslovu: https://youtu.be/Gzvg74Q96k0.
V nacionalni mreži je 54 univerz, ki delujejo v domala vseh večjih slovenskih krajih in boljšajo življenje starejših, jim omogočajo novo znanje za osebnostno rast, večjo socialno vključenost in boljše razumevanje družbenih sprememb ter prispevajo k razvoju skupnosti. Kot sta poudarili ustanoviteljici (na fotografiji) na slavnostnem praznovanju 40. obletnice, je univerza za tretje življenjsko obdobje skušala vedno slediti aktualnim družbenim razmeram in na potrebe ljudi odgovarjati s programi, ki prispevajo k njihovi boljši socialni vključenosti. Ob tem sta poudarili potrebo ljudi po vseživljenjskem izobraževanju in delovanju. Človek, ki se ne uči in ne deluje, namreč ostaja na robu družbenega dogajanja. (Foto: Janez Platiše)
Ples za ozaveščanje o multipli sklerozi
Kako v duetu odplesati nekoga, ki kipi od življenja, in hkrati nekoga, ki kriči od bolečin, so se spraševali ustvarjalci gledališko-plesne multimedijske predstave Zakaj jaz, ki na drugačen način ozavešča o multipli sklerozi. Plesna skupina Katja Dance Company (KDC) je pripravila predstavo, v kateri predstavlja izseke iz življenja Tadeje Polanšček iz Murske Sobote, ki se bori z multiplo sklerozo. V ospredju je lik ženske, ki je mama, hčerka, prijateljica, žena, hkrati pa ujetnica bolezni. Bolezen sovraži in jo hkrati sprejema kot dejstvo. Njeno življenje in vrtiljak občutij je prikazan s plesom ter s projekcijo in besedo. Ogledate si jo lahko 8. junija v Celju, 7. septembra v Ormožu, 19. oktobra v Škocjanu, 30. novembra v Dolskem, nato po dogovoru še kje drugje. Izkupiček od vstopnic bo namenjen pomoči osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. Več o predstavi preberite na: https://www.katjadancecompany.com/zakaj-jaz.
Zbiranje zamaškov v humanitarne namene
Ignac Habjanič, 74- letni upokojeni strojni delovodja s Ptuja, že od leta 2011 zbira plastične zamaške za humanitarne namene. Do zdaj jih je s somišljeniki zbral že 80.796 kg in s tem podaril več kot 25.000 evrov pomoči predvsem otrokom s cerebralno paralizo. V zbiranje so vključene šole, vrtci, gostinski lokali, razna društva in ustanove, trgovine ter tudi nekaj posameznikov iz širše okolice Ptuja in celotnega Spodnjega Podravja, občasno mu pošiljajo po pošti zamaške tudi od drugod. Od začetka sodeluje s pripadniki Slovenske vojske, ki zamaške odvažajo do tovarne OMAPLAST Grosuplje, kjer z reciklažo dobijo drugo uporabno vrednost. Na odvozih so kot promotorji projekta do zdaj sodelovali številni znani Slovenci, aprila letos je bila to Ema Kozin, svetovna prvakinja v boksu (na fotografiji). Habjanič je letošnji izkupiček namenil za nevrofizioterapije, ki jih potrebuje mali Marsel, saj se je rodil s kongenitalno okužbo CMU. Od uradnih institucij ta srčni humanitarec ne dobi nobene pomoči, pač pa ima z zbiranjem še nekaj stroškov, kajti sam financira še prevoze do skladišča in vreče za embaliranje. Kot pravi, ima srečo, da ga žena Jožica razume in mu stoji ob strani, vabi pa tudi bralce Vzajemnosti, da se pridružite temu humanitarnemu projektu. Pokličete ga lahko na telefonsko številko: 040 246 664. (Foto: Peter Mesarič)
Dobrodelnost osrečuje
V farmacevtski tovarni Krka, ki letos praznuje 70. obletnico obstoja, veliko pozornosti posvečajo prostovoljstvu. Osrednja skupinska humanitarna akcija je že enajst let Teden humanosti in prostovoljstva, ki se ga je v začetku maja udeležilo blizu tisoč zaposlenih. Pod sloganom Tudi dobrodelnost je del nas so se ves teden družili s stanovalci 20 domov starejših, jih spremljali na sprehodih, z njimi vrtnarili, urili spomin, skupaj so telovadili ter sodelovali na ustvarjalnih delavnicah. Tudi za varovance 17 varstveno-delovnih centrov in učence šol s prilagojenim programom so pripravili pester program, od športnih iger in različnih delavnic do kopanja v bazenih. Poleg tega so krkaši zbirali oblačila, šolske, higienske in druge potrebščine za odrasle in otroke, pomagali so pripravljati pakete pri Rdečem križu in Karitasu, na domovih ljudi so pleskali, kosili travo, sekali drva, čistili stanovanja in še marsikaj. Zbrali so 56 kilogramov hrane za mačke in pse v zavetiščih in jih pomagali urejati. Prav tako so v Ljubljani, Novem mestu, Krškem in Ljutomeru darovali kri in je zbrali več kot 77 litrov. Ob zaključku pa so za zaposlene in njihove družine pripravili dan odprtih vrat na osrednji lokaciji v Novem mestu. Različne dobrodelne akcije so organizirali tudi zaposleni v Krkinih 21 predstavništvih v tujini.
Bolj jasno označevanje porekla mešanic medu
Na pobudo slovenskih čebelarjev je sprejeta prenovljena evropska direktiva o medu, ki se nanaša na označevanje porekla mešanic medu. Pripomogla naj bi k lažjemu odkrivanju ponaredkov. Po novih pravilih mora biti na etiketi navedena država, v kateri je bil med pridelan. Če med izvira iz več kot ene države, morajo biti države navedene v padajočem vrstnem redu glede na delež prispevanega medu. Vsaka članica pa se bo lahko odločila za označitev le štirih držav, če bo njihov skupni delež presegal 50 odstotkov celotne mešanice. Novost je tudi ta, da bo morala biti na sprednji etiketi sadnih sokov, džemov, želejev, marmelad in kostanjevih pirejev navedena država izvora uporabljenega sadja. Sadni sokovi pa bodo morali imeti jasnejšo navedbo količine vsebovanega sladkorja. Članice EU bodo morale nova pravila začeti uporabljati najpozneje dve leti po začetku veljavnosti.
Dan slovenskih planincev bo v Črni
Planinska zveza Slovenije vabi ljubitelje narave na praznovanje Dneva slovenskih planincev, ki bo v soboto, 15. junija, v Črni na Koroškem. Tako bodo planinci moralno podprli Korošce, ki so v lanski ujmi doživeli veliko hudega. Program bo pester: ob 9. uri se bodo začeli pohodi, turnokolesarski izlet in plezanje ferat, na smučišču Črne bodo delavnice in plezalske predstavitve za mlade planince in družine. Po osrednji prireditvi s sprevodom praporščakov pa se bo nadaljevala zabava. Podrobnejši program dogajanja najdete na: https://www.pzs.si.
Vabila na junijske izlete
Festival briške češnje. Štiri vasice v Brdih – Dobrovo, Medana, Kojsko in Kozana – vas 8. in 9. junija vabijo na pokušino lokalnih dobrot, zanimive delavnice, kulturni in otroški živžav, etnološka doživetja in sladkanje z rdečimi češnjami. Med 10. in 21. uro bo od glavnih parkirišč v Vipolžah in na Humu vozil krožni avtobus.
Joker Out kot ambasadorji idrijske čipke. Med 14. in 16. junijem bo potekal 42. festival idrijske čipke pod sloganom »Pop-Up čipka«. Pripravljajo bogat spremljevalni program, namenjen vsem generacijam: ustvarjalne delavnice, sejem rokodelskih izdelkov in klekljarskih pripomočkov, skupinsko klekljanje, vodene oglede turističnih zanimivosti, gledališko predstavo, plesne nastope in koncerte ter seveda številne razstave čipk in izdelkov z idrijsko čipko.
Mesec vrtnic. V Arboretumu Volčji Potok raste skoraj 1200 različnih sort vrtnic, ki so ravno zdaj v polnem razcvetu. Oglejte si lepotice vseh barv v Zgornjem in Spodnjem rozariju ter zbirko papeških vrtnic, Rožni vrt Marije Auersperg Attems, Vrt slovenskih vrtnic in Vrt slovitih vrtnic. 7. junija bo potekal Slovenski dan vrtnic, udeležite se lahko še koncertov v rozariju (8. in 16. 6.), plesne predstave (9. 6.), slikarske delavnice (13. 6.) ter si ogledate fotografsko razstavo Svet vrtnic.