Ko se žile mašijo

ZDRAVJE

V Sloveniji zaradi bolezni srca in ožilja doleti nenadna smrt vsako leto okrog 4000 ljudi. Za mnoge smrti, ki so največkrat prezgodnje, je kriva predvsem ateroskleroza (mašenje, poapnevanje, brazgotinjenje žil), ki lahko povzroči možgansko, srčno kap ali periferne arterijske bolezni itd. Ateroskleroza je še posebej nevarna za tiste, ki živijo nezdravo, imajo povečan holesterol, krvni tlak in sladkor, so pretežki, kadijo, se premalo gibljejo in živijo preveč stresno.

O aterosklerozi smo se pogovarjali z zdravnico Marto Dobnikar, dr. med., ki vodi ambulanto splošne družinske medicine v Ljubljani. Že takoj na začetku je povedala, da je ateroskleroza kronična bolezen, pri kateri se v notranjosti žil kopičijo maščobe, holesterol, kalcij in druge snovi, kar vodi do nastanka oblog oziroma plakov. Žile se zato zožijo, kar povzroča manjšanje pretoka krvi do telesnih organov in organskih sistemov. K razvoju ateroskleroze poleg povišanega holesterola prispevajo še:

Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.

Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.

Če niste naročnik, se lahko naročite tu.