Kratke zdravstvene
Dobro počutjenovember '24Zdravje
Poslovne priložnosti rasejo kot konoplja
Poslovne priložnosti, ki jih ustvarjajo v zvezi s konopljo predvsem nova odkritja in inovacije v tehnologiji, so velike. O tem in o pripravah zakonskih sprememb, brez katerih priložnosti ne morejo imeti pravega zagona, so govorili udeleženci septembrske mednarodne poslovne konference o konoplji (ICBC) na Bledu.
Ali bo Slovenija za Nemčijo, ki je zakonodajo o omejeni osebni rabi konoplje sprejela 1. aprila letos, naslednja država v Evropi? Na ta način bi se konoplja uveljavila kot ena od možnosti zdravljenja v uradni medicini. Na pomladnem posvetovalnem referendumu se je 66,71 odstotka Slovencev izreklo za gojenje in predelovanje konoplje za medicinske namene in 51,57 odstotka volivcev za gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno porabo. Na Bledu je dr. Metka Paragi, državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje v kabinetu predsednika vlade, napovedala, da bo skupina strokovnjakov do konca leta pripravila osnutek nove zakonodaje, ki bo uredila področje tako gojenja in predelave konoplje za medicinske namene kot gojenja ter posedovanja za osebno rabo. Ob tem je zanimiva opazka Petra Homberga iz Nemčije, da bo predvidoma potrebnih nadaljnjih pet let, da se bo nemška zakonodaja uskladila z evropsko regulativo in drugimi regulativami. Trenutno se v Nemčiji s konopljo na recept zdravi okoli sto tisoč bolnikov, zakon med drugim dovoljuje, da lahko posameznik doma goji tri rastline za osebno rabo. (L. B. K.)
Cepljenje proti gripi preprečuje zaplete
Zdravniki poudarjajo, da je cepljenje proti gripi najučinkovitejši ukrep za zaščito pred to zelo nalezljivo boleznijo. Predvsem pa preprečuje težek potek in zaplete, saj gripa ni navadna viroza. Zlasti pri starejših in predvsem pri kroničnih bolnikih lahko pride do bakterijskih okužb ali zapletov na dihalih, kot je pljučnica. Virusi gripe se sicer spreminjajo, zato je cepivo vsako leto pripravljeno tako, da učinkuje proti virusom, za katere Svetovna zdravstvena organizacija predvidi, da bodo krožili v naslednji sezoni, poudarjajo na NIJZ. Posebej pomembno je, da se cepijo starejši, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice in osebe z izrazito povečano telesno težo. Cepljenje proti gripi je brezplačno, opraviti ga je mogoče v ambulantah družinskih zdravnikov, cepilnih centrih in na območnih enotah NIJZ. Hkrati pa priporočajo še cepljenje proti covidu-19 in cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki je brezplačno za kronične bolnike in starejše od 65 let, opravi pa se enkrat.
Darovanje organov je plemenito dejanje
Presaditev organov podaljša življenje in izboljša kakovost življenja bolnikov. Vendar pa brez darovalcev organov in tkiv seveda to ne bi bilo mogoče. Na srečo darovanje organov vedno bolj razumemo kot sestavni del življenja, ugotavljajo v Centru za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana, kjer kar 92 odstotkov svojcev privoli v darovanje, za kar so zelo hvaležni. Na čakalnem seznamu za presaditev organa je bilo v začetku oktobra še 211 bolnikov. Povprečne čakalne dobe so: za srce 244 dni, za ledvico 274, za jetra 164 in za pljuča 98 dni. Na leto v edinem slovenskem transplantacijskem centru presadijo okoli 110 organov in 120 roženic. Za darovanje svojih organov in tkiv po smrti se lahko za časa življenja opredeli oseba, starejša od 15 let, z vpisom v nacionalni register opredeljenih oseb prek elektronskega obrazca na e-upravi ali osebno (na primer pri Rdečem križu). To velja tudi za tiste, ki so pred leti že pridobili kartico Darovalec. Starost ali kronična bolezen za opredelitev ni ovira, saj oceno primernosti organa podajo zdravniki. Podatek o opredelitvi ni nikomur viden, zapisan ni niti na kartici zdravstvenega zavarovanja, šele po smrti ga pooblaščeni zdravnik za ta namen odklene v registru.
Hiša hospica brez sistemske podpore
V Hiši Ljubhospica opozarjajo, da se spopadajo »z resnimi izzivi financiranja in delovanja«, saj edina stacionarna hiša hospica v Sloveniji še vedno ne prejema nobenih finančnih sredstev od države, čeprav deluje na neprofitni osnovi in je oskrba za vse uporabnike brezplačna. Brez sistemske podpore sta ogrožena obstoj in razvoj te nujne ustanove, ki si prizadeva za dostojanstvo in kakovost življenja ljudi v njihovih zadnjih trenutkih. Hiša Ljubhospica že deveto leto deluje pod okriljem Javnega zavoda Lekarna Ljubljana in na leto nudi hospic paliativno oskrbo 280 ljudem, ki se ob koncu življenja soočajo s težkimi boleznimi, in podporo njihovim svojcem. »Kljub vsemu naši zaposleni in prostovoljci z odprtim srcem in veliko mero predanosti nadaljujejo svoje poslanstvo – zagotavljati miren in dostojen zaključek življenja tistim, ki ga najbolj potrebujejo,« so zapisali v sporočilu za javnost.