NOVICE OD VSEPOVSOD
Jubilejni 40. slovenski knjižni sejem
Tudi letos bo potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in sicer od 26. 11. do 1. 12., dodali pa so mu še nova prizorišča v izbranih knjigarnah po Sloveniji. Razstavljalo bo skoraj 100 založb. Zanimivi dogodki, ki jih ne smemo zamuditi, bodo potekali na Glavnem odru, Odru mladih, Pisateljskem odru, kjer bomo skozi njihove oči pogledali v duše knjižnih junakov, in na Pogovorni postaji, kjer se bodo prepletale misli ter besede in ustvarjala različna mnenja. Država v fokusu bo tokrat Hrvaška in srečali se bomo lahko z njihovimi zanimivimi avtoricami ter avtorji. Slovenske Konjice pa bodo letos mesto v gosteh, ker se je tam pred sto leti rodil slovenski pesnik, prevajalec, urednik in akademik Ivan Minatti. (N. B.)
Novi center starejših v Kopru
V primestni koprski soseski Olmo so odprli nov Center starejših Koper pod okriljem podjetja Deos. Bivanje je organizirano v bivalnih enotah, v katerih delo poteka po načelu gospodinjskih skupnosti. Vsaka ima svoj večnamenski prostor z jedilnico in čajno kuhinjo. V Centru je 94 enoposteljnih sob in 54 dvoposteljnih sob ter šest dvoposteljnih apartmajev. Prvi stanovalci so se že začeli vseljevati, prostora je za 275 ljudi, od tega je 24 mest za osebe z demenco. Center ima koncesijo za 214 stanovalcev, drugo je nekoncesijski del, v katerem je stanovalcem na voljo enaka oskrba kot v koncesijskem, vendar je del cene – za zdravstveno nego – samoplačniški. Ker imajo vse sobe lastne kopalnice, pri njih najnižja cena za oskrbo I znaša 40,30 evra na dan, za oskrbo IV, v katero so vključene tudi osebe z demenco in kjer so vse sobe enoposteljne, pa 60,10 evra na dan. V nasprotju z večino drugih domov za starejše občane – novega v Pivki na primer ne morejo niti odpreti – v Centru starejših Koper nimajo težav s kadri. Skupaj bo tam delalo približno 120 zaposlenih.
Stanovalci imajo med drugim možnost fizioterapije, delovne terapije ter duhovne oskrbe. Na voljo imajo kavarno s teraso in park za sprehode. Novi dom bo deloval tudi kot gerontološki center, torej kot točka za starejše iz lokalnega okolja, tukaj bodo na voljo vadba za starejše ter druge dnevne aktivnosti, spremstvo, družabništvo in prostovoljstvo.
(Besedilo in fotografija: Nataša Hlaj)
Prijazno voščilo za lepše praznike
Praznični projekt Mala pozornost za veliko veselje bo potekal tudi letos, že deveto leto zapored. Cilj je zbrati 21 tisoč prazničnih voščil za 21 tisoč starejših, ki bivajo v domovih in centrih za starejše po Sloveniji. Predvsem bodo pošte veseli tisti, ki nimajo svojcev, pogostih obiskov ali pa v njihovih nabiralnikih pristanejo le položnice in reklame. Pobudnica projekta Ana Petrič vas vabi, da napišete kratko praznično pismo ali voščilnico z lepimi željami. Lahko pripravite več voščil naenkrat ali pa se za skupno akcijo dogovorite v društvu, bralni, rokodelski ali telovadni skupini oziroma k izdelovanju voščilnic povabite svoje vnuke. Pomembno je, da je sporočilo pozitivno, osebno, napisano na roke, črke pa morajo biti dovolj velike in berljive. Voščila pošljite do 3. decembra 2024 na naslov »Mala pozornost za veliko veselje« – Ana Petrič in Prostorček, Gerbičeva ulica 37, 1380 Cerknica, na hrbtno stran pa lahko napišete svoje podatke, mogoče vam kdo odpiše. Vsa praznična pisma in voščila bodo pregledali in jih z dopisom ter zahvalo za razdeljevalce in obvestilom za prejemnike posredovali starejšim po vsej Sloveniji.
Kaki ima svoj praznik
V Strunjanu bodo od 15. do 17. novembra 2024 potekali že tradicionalni dnevi kakijev, že enaindvajsetič zapored. Pri domačih pridelovalcih boste lahko kupili sveže ali v obliki različnih kulinaričnih dobrot ter še druge pridelke. Organizator Turistično društvo Solinar Strunjan pripravlja pester spremljevalni program od vodenega ogleda solin ter predstavitve solinarske družine iz Italijanske skupnosti Giuseppe Tartini Piran do predavanj o pridelavi in uporabi kakija, likovnih razstav in glasbenih nastopov.
MePZ Tine Rožanc vabi nove pevke in pevce
Mešani pevski zbor, ki deluje v okviru Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc, je bil ustanovljen že daljnega leta 1911 v Trstu in je neprekinjeno deloval do leta 2022. Po dveletnem premoru zaradi epidemije koronavirusa so z novo zborovodkinjo zbor ponovno obudili, želijo pa si novih pevskih moči. Pevke, pevce in zborovodkinjo povezujejo ljubezen do petja, prijateljstvo in prijetna druženja. Udeležili so se mnogih festivalov železničarskih zborov po celi Evropi. Redno so sodelovali na reviji ljubljanskih pevskih zborov, Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, srečanju pevskih zborov v Dolskem in koncertu zborovske glasbe Po Prešernovih stopinjah, ob tem pa prirejali še številne samostojne koncerte. Načrti za prihodnje delovanje zbora so pestri in smeli, zato vas vabijo k sodelovanju. Zbor ima vaje vsak četrtek ob 17.30 v prostorih pri Železniškem muzeju na Parmovi 35 v Ljubljani. Za več informacij pokličite na tel. št.: 051 306 730 (Igor).
S Kavalirjem po opravkih
V Mestni občini Ljubljana je kar nekaj Kavalirjev. To so manjša vozila na električni pogon, ki vse dni v letu krožijo po mestnem središču, od aprila do novembra pa tudi po pokopališču Žale. Ustavite jih lahko kar med vožnjo in prisedete, če je v vozilu prostor, po potrebi pa prevoz naročite ob točno določeni uri (na tel. št.: 031 666 299 ali 031 666 332). Na območju UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta Ljubljana ob delavnikih vozi še Klinko Kavalir (vožnja na klic: 041 504 400). Prevoz je namenjen predvsem starejšim ter gibalno in senzorno oviranim osebam, in če je treba, vam prijazni vozniki pomagajo pri vstopu in izstopu. Oktobra je začel voziti še Prijatelj Kavalir, ki je namenjen starejšim prebivalcem Četrtne skupnosti Sostro. Z njim se lahko od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro brezplačno zapeljete do zdravstvenih ustanov, lekarn in upravnih enot v Ljubljani. Prevoz naročite vsaj en dan pred načrtovanim opravkom na tel. št. 01 58 22 555, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v tednu.
Zelene zgodbe iz Slovenije med 100 najboljšimi na svetu
Slovenija utrjuje svoj sloves ene najbolj zelenih in trajnostno naravnanih držav. Na ugledni seznam stotih navdihujočih zelenih zgodb, ki jih podeljuje mednarodna organizacija Green Destinations, se je uvrstilo šest slovenskih destinacij, in sicer Bela krajina zaradi usmerjanja h kakovosti bivanja in ohranjanju narave, Brežice s festivali brez odpadkov, Jeruzalem zaradi hotela, razpršenega po vinorodnih goricah, Ljubljana, ki med 8. februarjem in 12. marcem pripravlja LUV Fest, praznik ljubezni, umetnosti in vandranja, Rogla-Pohorje, ker ponuja aktivna doživetja v naravi vse dni v letu, in Miren Kras, ki s pomnikom Cerje in Potjo miru opozarja, kako pomembna sta mir in sožitje med narodi. Nekateri kraji so ugledno nagrado prejeli že lani, poleg Brežic (Dan kruha, vina in salam), Mirna (pogozdovanje Krasa) in Ljubljane (kreativne rokodelske delavnice) so bili na seznamu še Kranj (jamski laboratorij), Ormoške lagune (naravni rezervat) in Šaleška dolina (skrivnosti potopljenih vasi).
O zgodovini delovanja Ansambla Avsenik
V atriju frančiškanskega samostana na Brezjah je do konca decembra na ogled razstava o bogati zgodovini Ansambla Avsenik. Zasnovali so jo v Muzeju Avsenik ob 70. obletnici delovanja ansambla Vilka in Slavka Avsenika. Brata sta leta 1953 ustanovila trio, Slavko pa je napisal prvo skladbo, polko V planinski koči, naslednje leto je nastal kvartet, ki je kasneje prerasel v kvintet, poznan po vsem svetu. Na Brezjah, za katere je Slavko Avsenik dejal, da so nekaj najlepšega, kar imamo v Sloveniji, so na petih panojih predstavljeni prelomni dogodki in najpomembnejši dosežki ansambla.
Živ spomin na preminule
Namesto prižiganja sveč ali prinašanja šopkov na grobove lahko spomin na preminule počastimo na drugačen način. Tako, da posadimo drevo, ki nas bo še leta spominjalo na ljube nam osebe, lahko ga bomo opazovali in spremljali njegovo rast, hkrati pa bo dajalo zavetje pticam in senco mimoidočim. Slovensko društvo Hospic si je zamislilo projekt Drevo za življenje oziroma posebne parke, v katerih rastejo spominska drevesa, z nakupom živega spomenika pa boste podprli delovanje društva. Sredstva bodo namreč namenjena za udeležbo otrok, ki so izgubili katerega od bližnjih, na taboru Levjesrčni. Prvi tovrstni Park življenja nastaja v Mozirskem gaju, kasneje naj bi jih uredili še na drugih lokacijah.
Če želite posaditi drevo za življenje, v spletni trgovini društva (https://hospic.si/product-category/drevozazivljenje) izberite malo, srednje ali veliko spominsko drevo. Zapišite, komu je posvečeno, saj bodo v Mozirskem gaju po zasaditvi drevesa ime zapisali na posebno tablo v parku.
Uspešno svetovno prvenstvo Pingpong Parkinson
Vse več raziskav dokazuje pozitiven vpliv redne telesne vadbe na bolnike s parkinsonovo boleznijo, saj upočasni bolezen in podaljša samostojnost. Med najprimernejšimi športi, s katerimi vzdržujejo gibljivost in moč, je namizni tenis oziroma pingpong, ki ga pri nas in po svetu igra vse več bolnikov. Slovenija oziroma Trepetlika, društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami, je bila oktobra letos organizatorka 5. svetovnega prvenstva Pingpong Parkinson za osebe s parkinsonovo boleznijo, ki je v odličnem vzdušju potekalo v Laškem. Udeležilo se ga je 90 tekmovalk in 196 tekmovalcev iz 23 držav s številnimi spremljevalci. Najštevilčnejša je bila skupina tekmovalcev iz Nemčije, takoj za njo pa Slovenci, nastopilo je kar 44 slovenskih tekmovalk in tekmovalcev, ki so osvojili šest medalj. Foto: FB Pingpong Parskinson