Kaj je kolonoskopija in zakaj je potrebna?

Dobro počutjefebruar '25Zdravje

ZDRAVJE

Kako pomembno je debelo črevo, se navadno zavemo šele tedaj, ko nastopijo težave: pogoste driske, zaprtje ali izmenjaje oboje, če krvavimo pri odvajanju blata itd. V debelem črevesju se lahko razvije tudi rak. Pogostejši je pri ljudeh, ki so starejši od petdeset let in imajo raka debelega črevesa in danke v družini.

Naj omenim, da marsikateri zaradi tega raka prezgodaj umrejo, ker jim je nerodno zaupati zdravniku, da imajo kri v blatu ali imajo težave pri veliki potrebi, čeprav je že dolgo znano, da je tudi od rednega prebavljanja in izločanja odvisna kakovost življenja. Zato smo se o kolonoskopiji, tem pomembnem diagnostičnem postopku, pri katerem zdravnik notranjost debelega črevesa (kolona) pregleda z uporabo dolge in gibljive cevi z osvetljeno kamero na koncu, imenovane kolonoskop, pogovarjali z mag. Manfredom Mervicem, dr. med., specialistom interne medicine. »Kolonoskopija se običajno izvaja tudi za odkrivanje morebitnih nepravilnosti, kot so polipi, hemoroidi, crohnova bolezen (vnetna črevesna motnja, ki lahko povzroči bolečine v trebuhu, kronično drisko in izgubo teže), razjede (ulkusi) in divertikli (žepki, ki se izbočijo iz črevesa). Divertikli sami po sebi niso nevarni za bolnika, lahko pa postanejo, če se v žepek ujame blato in sproži vnetje, kar lahko poškoduje steno črevesa in žilo v tem mešičku. Resen zaplet je divertikulitis, tako imenujemo vnetje divertikla in krvavitev iz spodnje prebavne cevi, ki se lahko pokaže s krvavenjem pri odvajanju blata,« je začel naš sogovornik in nam najprej pojasnil, da hrana, ko jo zaužijemo, potuje po požiralniku v želodec in nato v tanko črevo, kjer se večina hranljivih snovi vsrka v telo.
Sicer pa je debelo črevo dolgo približno meter, široko pa tri centimetre in je nadaljevanje tankega črevesa in zadnji del prebavne cevi, ki se konča z danko in zadnjikom. Debelo črevo med drugim shranjuje in izloča odpadne snovi (blato).

Pregled, ki lahko reši življenje

Kolonoskopija je najzanesljivejša diagnostično-terapevtska metoda, s katero lahko odkrijemo bolezenske spremembe na debelem črevesu in danki. Zdravnik gastroenterolog lahko s pomočjo endoskopa odstrani črevesne polipe, med preiskavo lahko vzame delček tkiva za nadaljnjo preiskavo, tj. opravi biopsijo. To še ne pomeni raka – pomeni le, da želi preveriti, za kakšno tkivo gre. Odvzeto tkivo nato pregleda zdravnik patolog in pripravi izvid, na podlagi katerega se odloči o nadaljnji obravnavi.
Pri preiskavi gastroenterolog s kolonoskopom pregleda notranjost debelega črevesa in danke ter končnega dela ozkega črevesa. »To cevko uvedemo skozi zadnjično odprtino. Zaradi boljše preglednosti med preiskavo vpihujemo v črevo plin ogljikov dioksid, kar lahko za nekaj časa povzroči občutek napetosti v trebuhu. Skozi to cevko, ki ima na koncu kamero, odvzamemo vzorce tkiva (biopsija) ali odstranimo polipe (polipektomija).« Odvzeto tkivo nato pregleda zdravnik patolog in pripravi izvid, na podlagi katerega se odloči o nadaljnji obravnavi.

Kako se pripraviti na kolonoskopijo? Dr. Mervic poudarja: »Priprava je ključnega pomena za uspešen pregled. Tako nekaj dni pred pregledom priporočamo lahko prebavljivo hrano. Predvsem enolončnice in juhe. Tri dni pred kolonoskopijo je treba uživati samo kruh iz bele moke, krompir, pusto meso in ribe ter kuhano zelenjavo in kompote. »Ne uživajte več surovega sadja in zelenjave, prav tako ne polnozrnatega kruha, semenk, suhega sadja in koruze.« Poleg tega pa morate vsak dan spiti vsaj dva litra tekočine. »Najbolje navadno vodo, nikakor pa ne obarvanih sokov, recimo pesin ali borovničev sok, ki lahko zaradi intenzivne barve motita preiskavo.« Zadnji gosti obrok lahko pojeste 24 ur pred posegom. »Če jo imate v dopoldanskih urah, naj bo vaš zadnji obrok zajtrk dan pred preiskavo, če pa imate pregled popoldne, naj bo vaš zadnji obrok kosilo prejšnjega dne. Vmes lahko pijete, a ne jogurtov, mleka, tudi kave z mlekom ne, gostih sokov in alkohola. Kot rečeno, le vodo!«
Po zadnjem obroku je treba spiti dva litra donata, ki naj bo sobne temperature in brez mehurčkov, zato ga odprite dan prej. Za dobro preglednost in varen poseg mora biti celotno črevo pred preiskavo popolnoma prazno (brez blata) in temeljito očiščeno. »Zelo pomembno je, da upoštevate vsa navodila, ki jih dobite pred samo preiskavo.«
Osebni zdravnik, ki vam izda napotnico za kolonoskopijo, vam bo predpisal tudi recept za odvajalo. Zdravilo za čiščenje črevesa je v obliki praška, ki je v dveh vrečicah, ki ju morate zmešati v litru vode. »Zvečer pred posegom je treba v eni uri spiti ves pripravek. Najbolje na vsakih 15 minut 2,5 decilitra napitka. Ko popijete vse do konca, popijte še liter navadne vode.« Nato se pojavi driska, ki se bo po dveh urah končala. Naslednji dan je treba ponovno spiti liter te mešanice in spet se bo pojavila driska, ki bo zares temeljito očistila črevo. Seveda pa pred pregledom ne smete jesti. Črevo mora biti čisto in prazno.

Spremljajte delovanje črevesja

»Priporočam, da se na kolonoskopijo ne odpravite sami, pač pa s spremstvom, sploh če ste se odločili za pregled pod vplivom sedacije oziroma protibolečinskih in pomiritvenih odmerkov ali pod splošno narkozo oziroma analgosedacijo,« svetuje. Namenjena je tistim, ki se te preiskave zelo bojijo ali bi bila zaradi zdravstvenih razlogov otežena. »Vedeti pa morate, da po takšnem posegu 24 ur ne smete sesti za volan.« Obeh protibolečinskih metod ni treba posebej doplačati, če sta potrebni oziroma indicirani, sicer pa.
Pred začetkom preiskave se oblečete v posebne hlače z odprtino zadaj, čez čevlje pa nataknete copate. Med preiskavo ležite na boku ali hrbtu. Pri preiskavi zdravnik črevo nekoliko napihne z ogljikovim dioksidom, da bolje vidi črevesno sluznico in morebitne bolezenske spremembe. »Zaradi plina v črevesu se lahko pojavi občutek pretakanja v črevesju, napetost ali krči, dokler zraka bolnik ne izloči.« Izjemoma se lahko med preiskavo pojavijo tudi bolečine. Če se to zgodi, povejte zdravniku, ki bo ustrezno ukrepal in vam olajšal bolečine.
Čeprav so zapleti po kolonoskopiji zelo redki, je pomembno, da poznate znake možnih zapletov, da jih boste lahko pravočasno prepoznali. »Če po preiskavi začutite bolečine v trebuhu ali opazite močnejšo krvavitev iz črevesa, če se vam zviša telesna temperatura ali dobite mrzlico, se morate nemudoma obrniti po zdravniško pomoč. Krvavitev iz črevesa se lahko pojavi tudi nekaj dni po odstranitvi polipov, zato v tem primeru še nekaj dni pozorno opazujte svoje blato.«
Če zdravnik ne bo mogel izvesti celotne preiskave ali odstraniti vseh polipov, iz katerih bi se lahko razvil rak, se bo z vami dogovoril o primernem poteku nadaljnjega zdravljenja. »Če se po kolonoskopiji izkaže, da potrebujete posebno zdravljenje, se boste o tem posvetovali s svojim osebnim zdravnikom in zdravniki specialisti.« Z morebitnimi dodatnimi preiskavami bodo natančno opredelili bolezenske spremembe in skupaj boste poiskali najustreznejše zdravljenje. Naš sogovornik je še svetoval, da naj vsakdo pozorno spremlja delovanje svojega črevesa in se ob morebitnih težavah, kot so spremembe v načinu odvajanja blata, zaprtja, ki jim sledijo driske, zelo tanko blato, napenjanje, bolečine v trebuhu, kri v blatu in druge nepojasnjene trebušne težave, posvetujete z osebnim zdravnikom. Pa še to: ko dobite vabilo programa Svit, vedno pošljite vzorce blata na pregled.

Kdaj na kolonoskopijo?
Naš sogovornik jo priporoča:
- Ljudem, starejšim od 50 let, priporoča redno udeležbo v preventivnem programu SVIT za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke.
- Če imate novonastalo drisko ali zaprtje, kri v blatu, trebušne bolečine ali nepojasnjeno izgubo telesne teže.
- Če so vam že v preteklosti odstranili polipe iz debelega črevesa, boste morda morali pogosteje na kolonoskopijo, da se zagotovi, da se niso razvili novi.
- Ljudje z vnetnimi črevesnimi boleznimi, kot sta crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, imajo večje tveganje za razvoj raka debelega črevesa in lahko potrebujejo rednejše preglede.

Besedilo in fotografiji: Neva Železnik