Kako živijo starejši?

februar '25Aktualno

ANKETA

Sogovornike smo vprašali, katere stereotipe poznajo o starejših in kako sami preživljajo zrela leta.

 Dr. Metka Mencin, docentka, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana: »O starejših poleg negativnih stereotipov, na primer o pešanju spomina in nedejavnosti, krožijo tudi pozitivni stereotipi o njihovi modrosti in izkušenosti. Danes so starejši telesno in duševno bolje ohranjeni kot pred desetletji, zato čedalje bolj načrtujejo svojo drugo kariero po upokojitvi. Zdrava in dejavna starost pa je bolj dosegljiva premožnejšim, ki si lahko privoščijo, kar ponuja industrija prostega časa.«

 Marina Lekič, upokojena arhitektka, Ljubljana: »O zdravju starejših je veliko predsodkov, na primer, da so najpogostejši uporabniki zdravstvenih storitev. Zaradi njihove ranljivosti so bolj obremenjujoče in večkrat usodne slabosti zdravstvenega sistema. Miselnost, naj si pomagajo s ponudbo zasebnega zdravstva, je skrajno zavržna, saj jih večina s pokojnino komaj preživi. Nesprejemljivo je tudi, da ob resnih težavah z zdravjem večkrat slišijo zgolj omalovažujoči to je pač EMŠO!«

 Maja Serajnik Zadnik, upokojena farmacevtka, Domžale: »Opažam, da starejši radi jamrajo in kritizirajo. Verjetno zato, ker težko prenašajo bolehnost. Sama tega ne počnem. Raje se ukvarjam s svojimi konjički. S tem vstopim v drug svet in odmislim probleme. Pri slikanju sproščam svojo fantazijo, z zelišči na naraven način blažim bolečine. Odkar sem v pokoju, ustvarjalno živim.«

 Pika Miškulin, študentka kineziologije, osebna trenerka, Ljubljana: »Pri starejših je želja po gibanju zelo odvisna od preteklih navad. Če so bili športno aktivni v mladosti, so tudi kasneje, vendar se kdaj s svojim telesom bojijo kaj početi, na primer dvigniti breme nad glavo, pa čeprav težko le dva ali tri kilograme. Obremenitev celotnega telesa pa je v boju s propadanjem kostne mase najbolj priporočljiva. Po drugi strani mlajši mislijo, da starejši nimajo interesa, a jim je treba le prilagoditi pristop, pa pridejo z veseljem – že zaradi druženja.«

 Elena Jenček, upokojena ekonomistka, Ljubljana: »Vsak moj dan je različen. Teden se obrne, kot bi mignil, saj ga bogatim z različnimi dejavnostmi. Pojem v zboru, obiskujem tečaj francoščine, vodim meditacijske skupine, hodim v savno, igram tenis. Vključena sem v projekt Mesto bere in obiskujem koncerte klasične glasbe. Sem prostovoljka spremljevalka otroka s posebnimi potrebami. Obdelujem vrt in gobarim. Svoje dejavnosti načrtujem, saj je življenje predragoceno, da bi ga zanemarili.«

 Anže Štrancar, asistent, Fakulteta za socialno delo, Ljubljana: »Kot socialni delavec sem dobil prvo zaposlitev v domu starejših občanov in tam spoznal, kako razširjeno je ekonomsko oziroma finančno nasilje nad starejšimi. Bilo je več primerov, ko so sorodniki zlorabili bančno kartico stanovalca, češ da ta denarja ne potrebuje. Takšno ravnanje je poseganje v človekovo avtonomijo. O finančni pomoči se morajo družinski člani sporazumeti in dogovoriti.«

 Jana Berginc, upokojena učiteljica, Vrhnika: »Sama sem že pred upokojitvijo načrtovala dejavnosti, za katere prej ni bilo priložnosti. Ukvarjam se s slikarstvom in obdelovanjem gline in pri tem zelo uživam. Obiskujem krožek umetnostne zgodovine, obnavljam računalniška znanja. Tako krepim miselne sposobnosti in vzdržujem socialne stike, ki jih starejši lahko hitro zanemarijo, če se zaprejo v udobje doma.«

 Tatjana Centa, upokojena prodajalka, Krško: »Že od mladosti sem rada lepo oblečena in urejena. Te navade ne bom nikoli opustila, saj mi vsakič znova polepša dan. Pred leti so ženske dale veliko več na zunanji videz kot danes. Nosile so lepe obleke, krila, bluze, čevlje s petkami. Danes je veliko žensk vseh starosti oblečenih v hlače in majice ali kar v trenirke in obutih v športne copate. Opustile so urejene pričeske, ličenje in razne modne dodatke. Nekatere so še vedno lepo urejene, le premalo jih je, podobno pa velja tudi za moške.«

Besedilo in fotografije: Novinarski krožek Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje