Lani je za pokojnine prispevalo rekordno število zavarovancev

Že od leta 2022 vsak mesec vplačuje prispevke okrog milijon zaposlenih. Lani se je bolj kot pred leti povečalo tudi število upokojencev, konec decembra jih je bilo nekaj manj kot 650.000, saj je bilo ugodno leto za upokojitev. Rekordna je bila tudi redna uskladitev pokojnin, in sicer 8,8-odstotna, letos pa je napovedana v višini okrog 4,6 odstotka. Generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža smo vprašali, kaj bo letošnje leto prineslo upokojencem ter kaj meni o novi pokojninski reformi.

Lani so se pokojnine redno uskladile za kar 8,8 odstotka. Kako pa kaže letos in kdaj bo opravljena uskladitev?

Redna uskladitev bo ta mesec s poračunom od januarja, načrtovana pa je v višini okrog 4,6 odstotka, vendar se še ne ve, koliko točno bo. Sklep o njeni višini bo sprejel svet zavoda na seji 18. februarja.

Lani je bila uskladitev pokojnin višja kot povečanje neto plač, letos pa bo zaradi novega plačnega sistema v javnem sektorju povečanje plač verjetno višje kot uskladitev pokojnin, ki se izračuna na podlagi podatkov iz preteklega leta.

Sindikat upokojencev trdi, da se upokojencem še vedno dolguje en odstotek neusklajenih pokojnin iz časa Janševe vlade.

To je bilo v času, ko je bila rast plač dejansko večja kot rast pokojnin, BDP je padel, zato se je vlada odločila za nižjo uskladitev, vendar je bilo tudi kar nekaj izrednih uskladitev z namenom, da se ta zaostanek odpravi. Obstajajo različni pogledi na to, seveda pa o tem odloča politika.

Zadnji dve leti ni bilo izrednih uskladitev pokojnin, predlani je bil konec leta izplačan t. i. zimski letni dodatek, lani ga ni bilo, čeprav si ga upokojenci želijo. Ali ga bo morda prinesel novi pokojninski zakon?

Bomo videli. Pri izredni uskladitvi že ime pove, da gre za izredno situacijo, bolj pomembno je, da so redne uskladitve. Pred leti se je z izrednimi uskladitvami kompenziralo za nazaj, ker se pokojnine v obdobju od 2010 do 2015 niso redno usklajevale po sistemskem zakonu. Za letni zimski dodatek se je vlada odločila konec leta 2023 zaradi visoke inflacije in z njim reševala ekonomski položaj še posebej tistih z najnižjimi pokojninami. Letos je situacija drugačna. Seveda so želje po 13. pokojnini, vendar je odvisno, kaj se bodo dogovorili socialni partnerji. V času covida in predlani zaradi visoke inflacije je bilo kar nekaj solidarnostnih dodatkov, s katerimi je vlada prišla upokojencem naproti v najtežjih časih.

Kdaj pa bodo upokojenci prejeli letni dodatek in v kolikšnih zneskih?

Prejeli ga bodo z junijskimi pokojninami, najnižji bo znašal 155 evrov in najvišji 465 evrov, za pet evrov bo višji kot lani.

Ali se število upokojencev povečuje? Kako pa je s številom zavarovancev, ki prispevajo v blagajno, in kakšno je razmerje?

Število zavarovancev je bilo avgusta rekordno v zgodovini, tj. milijon dvanajst tisoč, blizu milijona zavarovancev je bilo že leta 2022. Število brezposelnih je na najnižjem nivoju, tudi delodajalci, ki iščejo delavce za delo v turizmu, gradbeništvu in še kje drugje, jih ne morejo dobiti, kar pomeni, da bi lahko bilo še več zaposlenih. Okrog 18 odstotkov delovne sile je iz tujine, kar je glede na demografijo pričakovati tudi v prihodnje. Število upokojencev pa se je v preteklem letu povečalo za več kot v preteklih letih, razlog pa je tudi v tem, da je bilo leto 2024 ugodnejše za upokojitev – v začetku leta v primerjavi s koncem leta 2023 in v primerjavi z letom 2025. Vendar pričakujemo, da bo zaradi tega manj upokojitev v prvi polovici tega leta. Konec leta je bilo nekaj manj kot 650.000 upokojencev iz obveznega zavarovanja. Razmerje med upokojenci in zavarovanci se je zaradi večjega števila upokojencev nekoliko znižalo na približno 1 : 1,5.

Koliko za pokojnine prispeva proračun? Ali ta delež raste?

V primerjavi z letom 2023 bo ta delež večji – znašal bo milijardo sedemdeset milijonov za dodatno obveznost, za tekočo obveznost pa okrog 350 milijonov. Za dodatno obveznost je bilo potrebno več zaradi uskladitve pokojnin za 8,8 odstotka, kar je zneslo 600 milijonov evrov, to pa je več, kot se je povečal dotok prispevkov, čeprav je bil tudi v lanskem letu ugoden. V letu 2023 je bil delež prispevkov največji po letu 1996, in sicer 82,7 odstotka, lani pa nekaj več kot 80 odstotkov. Če za primerjavo pogledamo leto 2013, takrat je bil ta delež le 66 odstotkov, zavarovancev pa je bilo le dobrih 833.000.

Največji znesek iz proračuna gre za dodatno obveznost. Pri tekoči obveznosti pa za oprostitev plačila prispevkov za zaposlene v invalidskih podjetjih in centrih – leta 2023 skoraj 64 milijonov, potem za zagotovljene pokojnine, teh je bilo v letu 2023 že 93.000. Iz proračuna gre za razliko med dejansko in zagotovljeno pokojnino, ki znaša že 31 milijonov, potem za zagotovljene invalidske pokojnine, teh je 20.000, kjer razlika znese dobrih osem milijonov, tu je še prispevek delodajalca za kmeta in člane kmečkih gospodarstev, ki ga plačuje država za skoraj 11.000 zavarovancev, kar znese več kot deset milijonov.

Kolikšen delež BDP gre za pokojnine?

V Sloveniji gre iz BDP dobrih deset odstotkov sredstev za pokojnine. Drugje je različno, na primer Avstrija ima ta delež višji, odvisno je, kako imajo države urejeno to področje, pa tudi od BDP in situacije. Zdaj je gospodarska situacija ugodna in veliko boljša, kot je bila v letu 2013, ko je šlo za pokojnine več kot 14 odstotkov BDP.

Od lani velja možnost zagotovljene vdovske pokojnine, ki naj bi rešila problem nizkih vdovskih pokojnin. Vendar marsikateri za to niso vedeli, zato je bil rok za vložitev podaljšan do konca leta 2026. Koliko zahtevkov ste dobili in koliko jih po vaši oceni še ni oddalo?

Prejeli smo že več kot 18.000 zahtevkov, okrog 13.000 smo jih rešili. Če ne bi bilo določenega roka, mnogo zahtevkov sploh ne bi prejeli. Po analizah je bilo ugotovljeno, da je vložilo zahtevek izredno malo upokojencev, ki imajo mejni znesek pokojnine, ki se je priznaval do leta 2011, in tistih, ki prejemajo lastno pokojnino in del vdovske, pa je skupni znesek nižji od 748 evrov. V povprečju so prejemniki mejnega zneska stari 84 let, zato bomo zdaj, ko je rok podaljšan, zanje to uredili po uradni dolžnosti.

Ali se ni dalo za vse urediti po uradni dolžnosti?

Na začetku zakona tega nismo mogli narediti, ker nismo imeli vseh podatkov. Zdaj vemo, da sta dve ključni skupini, kjer je bilo malo vloženih zahtevkov, nimamo pa vseh podatkov. Ne vemo recimo za vse, ali prejemajo pokojnino iz tujine. Veliko jih ima dodatek za pomoč in postrežbo, vendar svojci niso poskrbeli za oddajo vloge. Ker gre za ranljivo skupino, smo predlagali, da bomo zanje to opravili po uradni dolžnosti, kar bo za zavod velik zalogaj, saj jih bomo morali preveriti okrog 8000.

Kaj pa tisti, ki so pogoje za vdovsko pokojnino izpolnili po 28. decembru 2023?

Pri teh rešujemo sproti, zanje ni pomembno podaljšanje roka. Če ima nekdo lastno pokojnino pa mu umre partner in bo dal vlogo za del vdovske ali vdovsko pokojnino, bomo že sproti videli, ali mu pripada zagotovljena vdovska pokojnina. Če pa nekdo že prejema vdovsko pokojnino, ko bo star 65 let in bo imel vsaj 15 let zavarovalne dobe, pa bo dobil svojo pokojnino, takrat pa ne bomo vedeli, ali mu pripada zagotovljena vdovska pokojnina, zato bo še vedno moral oddati vlogo.

Število prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo s staranjem prebivalstva verjetno raste. Koliko jih je bilo lani in kako bo s to pravico, ko bo konec leta prešla v sistem dolgotrajne oskrbe?

Lani je bilo približno 35.000 prejemnikov dodatka za pomoč in postrežbo v treh višinah. Kdor bo vlogo oddal do 30. novembra 2025, jo bo reševal še zavod, od 1. decembra 2025 pa gre pravica do dodatka za pomoč in postrežbo – razen za aktivne zavarovance, ki so slepi ali slabovidni, ter nepokretne zavarovance – v sistem dolgotrajne oskrbe. Vsi tisti, ki bodo dodatek že prejemali, jim ga bo zavod še naprej izplačeval do izteka pravice, razen če bi kdo sam želel preiti v sistem dolgotrajne oskrbe.

Kolikšno pokojnino prejema največ upokojencev?

Največ, tj. okrog 84.000, jih prejema zagotovljeno starostno in zagotovljeno invalidsko pokojnino, ki znaša 748 evrov, kar predstavlja približno 13 odstotkov vseh upokojencev.

Koliko znaša najnižja in koliko najvišja pokojnina ter koliko časa jo v povprečju prejemajo moški in koliko ženske?

Najnižja pokojnina za 15 let delovne dobe je lani znašala 337 evrov, če je od tega nekdo delal še v tujini, je lahko še nižja. Najnižjo pokojnino prejema okrog 6500 upokojencev. Najvišja izplačana pokojnina je znašala 4.231 evrov za približno 60 let delovne dobe. Pokojnina, odmerjena od najvišje pokojninske osnove za 40 let dela, pa je bila lani 3.055 evrov.

Moški jo prejemajo v povprečju blizu 18 let, ženske pa blizu 24 let. To se povečuje, prav tako tudi razkorak med moškim in žensko.

Koliko upokojencev ima pokojnino pod pragom revščine?

Prag revščine za leto 2024 še ni znan, v letu 2023 je znašal 903 evre in pokojnino do tega zneska je prejemalo blizu 300.000 upokojencev. To pa ne pomeni, da so dohodki pri vseh pod pragom revščine, saj če živita v skupnem gospodinjstvu dva, ni taka situacija. Drugače pa je, če nekdo živi sam.

Verjetno se pokojnin ne da enostavno primerjati med seboj.

Seveda ne, saj je pokojnina odvisna od višine plačanih prispevkov in dolžine obdobja ter socialnih korektivov. Tisti, ki imajo najvišjo pokojnino, ki je odmerjena od najvišje pokojninske osnove, ne dobijo toliko, kot so vplačevali, tisti, ki pa imajo pokojnino odmerjeno od najnižje pokojninske osnove in imajo zagotovljeno pokojnino, pa dobijo več, kot so plačevali. In ta del upokojencev se povečuje. Od leta 2020 je prišlo v pokojninski sistem veliko socialnih korektivov: povišali sta se zagotovljena starostna in zagotovljena invalidska pokojnina, uvedeno je bilo izplačilo zagotovljenega zneska invalidske pokojnine, zagotovljena je bila vdovska pokojnina, prav tako pokojnina za kmečke zavarovance, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez odkupa.

Koliko je pokojnin za posebne zasluge, koliko je borčevskih?

Pokojnin za posebne zasluge je 121, borčevskih pa vsako leto manj. Predlani jih je bilo 3906.

Pričakovali smo, da bo nova pokojninska reforma že sprejeta, verjetno pa bo do konca leta. Katere glavne novosti bo prinesla?

Trenutno potekajo intenzivna pogajanja socialnih partnerjev. V dveh mesecih bodo verjetno že znani okviri reforme, ki bo letos najbrž tudi sprejeta. Kot kaže, bomo težko govorili o kakšni radikalni reformi, če se bodo rešitve našle v okviru predlaganih izhodišč, bo šlo po moji oceni za bolj mehko reformo oziroma spremembo. Pogoji, ki bodo za nove upokojence manj ugodni, kot so zdaj, se bodo začeli izvajati 1. januarja 2028, in še to z daljšimi prehodnimi obdobji. Ostalo naj bi 40 let delovne dobe, oziroma če bo prišlo do izenačitve dob, bo dovolj 40 let pokojninske dobe, kar bi pomenilo, da se ukine pravica do predčasne pokojnine. Na pogajanjih pa je podaljšanje starosti s 60 na 62 let za 40 let pokojninske dobe in s 65 let na 67 let za 15 let zavarovalne dobe, to sta dve največji spremembi ter referenčno obdobje za izračun pokojnin, kjer naj bi se po novem upoštevalo vseh 40 let delovne dobe minus pet najmanj ugodnih let. Kompenzacija za podaljšanje referenčnega obdobja, ki pomeni v povprečju nižje pokojnine, razen za tiste, ki imajo odmero od najnižje pokojninske osnove, in večino tistih, ki imajo odmero od najvišje, pa bi bil dvig odmernega odstotka – za koliko, to pa je odvisno od dogovora med socialnimi partnerji.

Ali bo nova pokojninska zakonodaja primerljiva s sistemi v drugih državah?

Države imajo zelo različne sisteme, ene imajo strožje pogoje, druge milejše. Najpomembnejše je, kakšna bo dejanska upokojitvena starost upokojencev. Tudi če se ne bi nič spremenilo, bi se dejanska upokojitvena starost dvigovala, ker so mladi kasneje vstopali v zavarovanje in bodo avtomatično morali delati dlje. Generacije, ki so študirale v času krize, so podaljševale študentsko delo, ki pa se jim tedaj ni štelo v delovno dobo. Tisti, ki so končevali študij po 2015, se jim je v delovno dobo štelo tudi študentsko delo, pa še hitreje so dobili službo, ker je bila gospodarska rast, kar pomeni, da bodo v povprečju prej izpolnjevali pogoje za upokojitev kot tisti iz časa krize. Seveda pa bodo oboji po tej reformi deležni vsaj še ene.

Upokojence najbolj zanima formula usklajevanja pokojnin. Se bo spremenila?

V izhodiščih je predvideno, da naj bi se razmerje med povečanjem plač in rastjo življenjskih stroškov spremenilo, zdaj je 60 : 40. Kolikšno bo to razmerje, pa je odvisno od pogajalcev. Formule so se tudi v preteklosti spreminjale, sedanja velja od leta 2013.

Ali bo reforma končno prinesla tudi prenovo sistema invalidskega zavarovanja?

Ne vem, v izhodiščih je bilo malo prostora namenjenega reformi invalidskega zavarovanja, tako da je težko napovedati, ali bomo sploh prišli do kakšnih bistvenih sprememb na tem področju.

Zaradi številnih sprememb zakona ste na zavodu imeli veliko dodatnega dela. V kolikem času dobijo novi upokojenci odločbo?

Povprečni čas trajanja postopkov na prvi stopnji je 80 dni, ampak za izdajo odločb o pokojnini je 58 dni. Vse spremembe v zakonu od leta 2020 so bistveno vplivale na povečanje dela v zavodu, tako da imamo že vrsto let večji obseg nadurnega dela. Zdaj bo že peto leto, ko bomo rešili rekordno število zahtevkov in storitev, kar ni dobro, ker je preobremenjenost zaposlenih med 20 in 30 odstotki previsoka in posledično je tudi več odhodov in bolniškega staleža. Lani je bilo samo za zagotovljeno vdovsko pokojnino, za katero sem se že dalj časa zavzemal, vloženih že več kot 18.000 zahtevkov, in to niso enostavni zahtevki. Če bi to spremembo naredili že pred leti, zdaj ne bi imeli take gneče in tudi ljudje bi jih prejeli že prej. Lani je bil v zadnjih mesecih povečan tudi priliv starostnih upokojencev zaradi bistveno ugodnejše upokojitve konec leta kot v začetku naslednjega leta, na kar smo bodoče upokojence tudi sami opozarjali.

Občutno povečanje obsega dela je prinesel tudi ZPIZ-2J, sprejet avgusta 2021, ki je ponovno uvedel v sistem invalidnino za telesno okvaro zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela. Od 2013 do 2021, ko so se priznavale le poškodbe na delu in poklicne bolezni, smo prejeli med 4000 in 5000 zahtevkov za priznanje te pravice, lani pa več kot 21.000, kar je velika dodatna obremenitev, še posebej invalidskih komisij, saj je pri vsaki zadevi potrebno tudi izvedensko mnenje. Lani je bilo vlog za priznanje invalidnine za telesno okvaro bistveno več kot vlog za oceno dodatka za pomoč in postrežbo in skoraj za še enkrat več kot za oceno invalidnosti.

Koliko upokojencev prejema poleg plače še delno pokojnino (40 ali 20 odstotkov)?

Okrog 20.000 – 16.000 upokojencev prejema 40 odstotkov pokojnine, 4000 pa je takih, ki prejemajo 20 odstotkov, kar pomeni, da so še zaposleni in v zavarovanju že več kot tri leta po izpolnitvi pogojev.

Nekateri opozarjajo na nedotakljivost pokojnin in da bi morali tisti, ki po izpolnjenih pogojih za upokojitev še delajo, prejemati celotno pokojnino in plačo. Kako imajo to urejeno v drugih državah?

Zelo različno, vendar večini tistih, ki delajo v javnem sektorju, preneha delovno razmerje. Podpisniki, ki se zavzemajo za izplačilo celotne pokojnine hkrati ob plači, so v glavnem profesorji, ki delajo v javnem sektorju. To je krog tistih, ki z lahkoto opravljajo svoje delo še v globoki starosti, večina zaposlenih pa komaj doseže 40 let delovne dobe, in tudi če bi želeli delati dlje, največkrat ne morejo zaradi zdravstvenega stanja. Štirideset odstotkov pokojnine ob redni plači je po mojem mnenju ravno pravo ravnovesje pri tistih, ki hočejo po izpolnitvi pogojev za upokojitev delati še naprej. Inštitut za delovno pravo je pred leti o tem sprejel stališče, da ob polni zaposlitvi pokojnina ne pripada, ker je njen namen, da jo oseba prejme, ko ji preneha delovno razmerje in nima drugih dohodkov. Pogoj za pridobitev cele pokojnine je izpolnitev starosti, delovne dobe in prenehanje zavarovanja.

Jožica Dorniž