Z ministroma o aktualnih temah

Dobro je vedetifebruar '25Starejši

VESTI IZ ZDUSA

V zadnjem tednu januarja se je predsednica Zdusa Zdenka Jan skupaj s podpredsednikom Stankom Kranvoglom in generalno sekretarko Andrejo Gorše Lotrič sestala z ministroma Luko Mescem in Simonom Maljevcem.

Na pogovoru, katerega tema je bil gmotni položaj upokojencev, sta sodelovala še državni sekretar dr. Luka Omladič in vodja direktorata za starejše Mateja Nagode. Predstavniki Zdusa smo povedali, da je bila razlaga, zakaj božičnice ni bilo, za nas nesprejemljiva, v nadaljevanju pogovora pa smo poudarili, da pričakujemo v tem letu spoštovanje sistemskega zakona in izplačilo letnega dodatka v dveh in ne več v petih razredih.

Pri pogovoru o pokojninski reformi smo opozorili, da na predlagano usklajevanje po formuli 20 odstotkov glede na rast plač in 80 odstotkov dviga ob morebitni inflaciji ne pristajamo in zahtevamo, da ostane v veljavi razmerje 40 : 60. Še posebej smo poudarili, da mora biti pokojnina za 40 let dela pravična, kar pomeni vsaj deset odstotkov nad pragom revščine. Ob tem je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec dejal, da se v reformi zvišuje odmerni odstotek, podaljšuje pa se referenčno obdobje. Prav tako je pomembna vzpostavitev drugega stebra, ki bi zagotavljal dodatno finančno varnost upokojencev. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pa je povedal, da so upoštevali naše zahteve pri dolgotrajni oskrbi in bodo lahko oskrbovalci družinskega člana tudi upokojenci. Izpostavil je novost pri oskrbi v domovih, in sicer da bo kot lastna udeležba za plačilo zadoščala zajamčena pokojnina, razlika do polne cene pa bo plačana iz sredstev prispevka za dolgotrajno oskrbo. Dodal je, da ukrepi vlade pri kadrovski problematiki v domovih za starejše že kažejo rezultate.

Dogovorili smo se za prenos informacij o dolgotrajni oskrbi našim prostovoljcem, ki imajo neposreden stik s starejšimi osebami, pri čemer se bo aktivno vključil tudi direktorat za starejše pri ministrstvu za solidarno prihodnost. Pokojninsko reformo bomo skupaj z državnim sekretarjem Igorjem Feketijo ponovno predstavili upokojencem, dogovorili pa smo se tudi za ponovno srečanje, na katerem bo prisoten tudi minister za finance.

Program Starejši za starejše potrebuje več podpore

Zdenka Jan, predsednica Zdusa, je ministru za javno upravo Francu Propsu poslala pismo, v katerem je opozorila na težave pri izvajanju programa Starejši za starejše.

Kot je zapisala, Zveza društev upokojencev Slovenije uresničuje svoje interese skoraj 200.000 upokojencev, članov 487 društev, ima status humanitarne organizacije v javnem interesu in eno temeljnih poslanstev je medsebojna pomoč in skrb za starejše. V sklopu tega od leta 2004 deluje socialnovarstveni program Starejši za starejše, katerega cilj je ohranjanje samostojnosti starejših od 69 let za čim daljše bivanje v domačem okolju. Program izvaja 240 društev upokojencev, lani je bilo vanj vključenih več kot 152.000 oseb, ki jih obiskuje več kot 2600 prostovoljk in prostovoljcev, ki so opravili 99.800 obiskov in izvedli oziroma organizirali 39.600 pomoči in tako preprečili socialno izključenost. Prostovoljce redno seznanjajo z najnovejšimi spoznanji s področja socialne gerontologije, znanjem in veščinami, ki jim pridejo pri delu še kako prav.

Pri prostovoljskem delu pa se zadnja leta srečujemo s številnimi izzivi, je poudarila Zdenka Jan. Zaradi uveljavitve evropske direktive o varstvu osebnih podatkov se občine vse redkeje odločajo za posredovanje osebnih podatkov, »čeprav nam ti pomenijo osnovni smoter za nemoteno delovanje programa«.
Poleg tega se Zdus sooča tudi s padcem števila prostovoljcev, saj mnogi, ki so nam dolgo časa nesebično pomagali, zaradi starosti in nestimulativnosti odločevalcev izgubljajo voljo do prostovoljskega dela in ne morejo več aktivno delovati. »Poleg tega opažamo tudi upad finančnih sredstev iz naslova donacij in sponzorstev, kar dodatno otežuje izvajanje programa. Nižji denarni prilivi nas opominjajo na nujnost iskanja takih rešitev, ki bi nam omogočale tudi v prihodnosti ustvarjati pozitivne spremembe v širši skupnosti.« Ob tem je predlagala, da bi se zgledovali po nemškem modelu prostovoljstva, na podlagi katerega imajo tamkajšnji prostovoljci določene ugodnosti, na primer subvencionirajo 50 odstotkov za nakup terenske obutve in oblačil, enkrat letno pa le-te dobijo brezplačno. Subvencioniran je tudi nakup goriva, če potujejo s svojim prevoznim sredstvom, in zagotovljene nekatere ugodnosti pri komunalnih dajatvah. »Trdno verjamemo, da je naš program dragocen in nenadomestljiv. Konec koncev tudi zaradi laskavega naziva Evropskega parlamenta iz leta 2017, ko smo prejeli priznanje državljan Evrope. Priznanje, ki je v drugih državah članicah povezave imperativ prostovoljstva, žal pa pri nas popolnoma neprepoznavna zahvala za altruistično delo, in prav zato se še bolj trudimo pritegniti razumevanje, pomoč in podporo vladnih resorjev in družbeno odgovornih podjetij, ki jih tako zelo potrebujemo, če želimo stopati v korak s socialno razvito Evropo,« je zaključila pismo ministru za javno upravo predsednica Zdusa.

Nov načrt za boj proti socialni izključenosti

Ob zaključku štiriletnega programa ROSEnet, v katerem je sodelovalo 120 raziskovalcev iz 39 držav, je evropska platforma AGE predstavila načrte za prihodnje razvijanje politik za bolj vključujočo družbo.

Cilja sta povečati zavezanost politikov, raziskovalcev, organizacij civilne družbe, ponudnikov storitev in izvajalcev boju proti izključevanju starejših ter pospeševati inovacije pri sooblikovanju politik na področju staranja. Usmerili se bodo na reševanje vzrokov izključenosti na petih področjih: ekonomski odnosi, socialni odnosi, storitve, skupnostno in prostorsko okolje ter državljanska participacija s kulturnimi vidiki. Raziskave namreč kažejo, da je socialna izključenost starejših oseb večdimenzionalna, rezultati izključevanja na enem področju pa lahko spodbudijo druge oblike izključenosti.

AGE je v projektu predstavil zapletenost socialne izključenosti v pozni starosti s primeri iz resničnega življenja. Ne glede na to, ali se borijo za dobrobit osnovnih dobrin in življenjskih potreb, kot sta zdravstvena in dolgotrajna oskrba, so diskriminirani pri zaposlovanju, se počutijo osamljene in izolirane ali preprosto opuščajo socialno, državljansko ali kulturno soudeležbo, mnogi starejši ljudje pa doživljajo številne in pogosto skrite oblike izključevanja, zato je temeljno sporočilo naslovljeno na oblikovalce politike: Ne podcenjujte ranljivosti starejših ljudi niti ne zanikajte posebnosti izključenosti v poznejšem življenju! Člani odbora regij EU bodo morali za spremembo razmer znati vključiti priporočila v oblikovanje lokalne politike v svojih državah.

AGE se zavzema tudi za mednarodno konvencijo o pravicah starejših, ki jo pripravlja Organizacija združenih narodov (OZN) po vzoru konvencij, ki so jih že sprejeli za zaščito človekovih pravic, otrok, žensk in invalidnih oseb. Kot je povedala generalna sekretarka platforme AGE Anne-Sophie Parent, želijo povezati instrumente, ki že delujejo, ter opozoriti na starizme, ki so se znova razširili v državah članicah. Namen konvencije je zagotovilo, da bodo starejši ljudje lahko uživali svoje pravice do konca življenja, in to ne glede na njihove telesne ali kognitivne sposobnosti. Moto nikdar ne izgubi pravice do uveljavljanja človekovih pravic pa mora veljati za vsakogar do konca življenja, je poudarila Anne-Sophie Parent.

Besedilo in fotografija: Andreja Gorše Lotrič