KULTURA KRATKE
GLEDALIŠČE
Dnevi zavrženosti v Gledališču Koper
Predstava je nastala po romanu z enakim naslovom italijanske pisateljice z vzdevkom Elena Ferrante, ki kljub uspehu svojih del ostaja popolna neznanka. V svojem drugem romanu iz leta 2002 v prvoosebni pripovedi o ženski, ki jo zapusti mož, preizprašuje identiteto sodobne izobražene ženske, zaznamovane s svojim spolom, družbeno vlogo in materinstvom, opisuje njene duševne stiske in boje, hkrati pa tudi odziv družbe, prijateljev in znancev na položaj pravkar ločene in nemočne ženske. Roman, ki se spogleduje z antičnim mitom o Medeji, je za uprizoritev v koprskem gledališču priredila dramska igralka in dramatičarka Urška Taufer, režirala Tijana Zinajić, igrajo Anja Drnovšek, Mojca Partljič, Blaž Popovski, Sara Gorše, Mak Tepšič in Igor Štamulak.
Teden slovenske drame, Prešernovo gledališče Kranj
V tekmovalnem in spremljevalnem programu se bo zvrstilo 12 predstav, štiri za mlado občinstvo, štiri predstave v okviru mednarodnega programa DoSEL in še 12 dodatnih dogodkov, med njimi koncert, dnevi nominirancev in bralne uprizoritve ter tematski pogovori in dve živi radijski igri, poleg teh pa še premiera v letošnji sezoni Prešernovega gledališča Kranj. Po besedah žirije »postaja slovenska dramatika vse bolj angažirana, pogumna v svoji neposrednosti, v ospredje stopajo teme, ki so bile doslej spregledane, nasilje, bodisi v obliki spolnih, fizičnih in čustvenih zlorab, femicid, vojne, izkoriščevalske razmere sodobnega kapitalizma, ki se kažejo v vse bolj prekariziranih, izčrpanih in tesnobnih telesih ljudi«. Do 12. aprila.
James Brown je uporabljal navijalke
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega si lahko ogledate novejše delo dramatičarke Yasmine Reza, ki je precej drugačno od njenih drugih iger, ker je bolj odprto in empatično. Zgodba je postavljena v sanatorij za duševne bolezni, kamor so starši pripeljali najstniškega sina, ki si domišlja, da je pevka Celine Dion. Tam prijateljuje s fantom, ki je belec, a je prepričan, da je temnopolt. In tu je še psihiatrinja, ki pri zdravljenju uporablja nekonvencionalne metode. Po besedah režiserke in koreografinje Jane Menger je že avtorica zapisala, da so našli nekaj, kar je lepega v vsakem človeku, ki naj bi bil drugačen, ob čemer se seveda zastavi vprašanje, kdo so tisti, ki določajo, kdo je drugačen. Igrajo Nataša Tič Ralijan, Gaber K. Trseglav, Saša Pavlin Stošić, Ajda Kostevc in Filip Samobor. Igralci si želijo, da bi se ob ogledu zavedeli pomanjkanja iskrene komunikacije in da se bosta morda zgodila kak odkrit pogovor ter večje razumevanje med ljudmi.
FILM
Retrospektiva režiserke Maje Weiss
Do 6. maja lahko v Slovenski kinoteki spremljate pregledno retrospektivo režiserke Maje Weiss, ki je v svoji 40-letni karieri ustvarila bogat filmski opus. Predstavljeni bodo njeni kratki in celovečerni igrani filmi ter najpomembnejši dokumentarci, v katerih je odstirala najrazličnejše vroče družbenopolitične teme. Ob tem pa so pripravili tudi posebno razstavo.
GLASBA
Koroška pesem prek meja
je koncert, ki bo obeležil letošnje koroške kulturne dneve v Ljubljani, ki jih pripravlja Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva in bo pod pokroviteljstvom predsednice republike dr. Nataše Pirc Musar 23. aprila v Cankarjevem domu. Nastopila bosta ženski kvartet Ave in Moški pevski zbor Bilka Slovenskega prosvetnega društva Bilka, ki ima svoj sedež v občini Bilčovs, kjer si društveniki prizadevajo za ohranjanje in razvijanje slovenske kulture, jezika ter tradicije kulturnega in družabnega življenja v domačem kraju.
RAZSTAVE
Aïda Muluneh: Na robu pretekle prihodnosti
Sodobna etiopska fotografinja razstavlja svoje fotografije v Galeriji Jakopič. Te težijo k refleksiji in ozaveščenosti, polne so simbolike, živih barv in drznih vzorcev. Z izjemnim fotografskim jezikom postavlja v ospredje pereče globalne teme, kot so neenakost dostopa do vode, hrane, izobraževanja, zlorabe moči, zavzema se za to, da bi ženske dobile večjo vlogo v družbi, spodbuja radovednost, človeško odpornost in ponuja navdih za spremembe. Čeprav je ukoreninjena v svoji etiopski dediščini, ji niso tuje globalne izkušnje, zato uspešno povezuje tradicionalno afriško telesno poslikavo s filmom, slikarstvom in reportažno fotografijo. Na ogled do 1. junija.
Fotka:
Sledi preteklosti v sodobnem mestu
Nova rimska odkritja pod Emoniko lahko spoznate na razstavi arheoloških najdb, ki so jih odkrili med gradnjo večnamenskega prostora pod njo. Razkrila so dele severnega grobišča Emone, ki do zdaj še niso bili raziskani. Najpogostejše najdbe so bile keramične in steklene posode, ki pa so se le redko ohranile cele. Poleg posodja so v grobovih odkrili tudi nakit, na primer ogrlice, a ohranile so se le steklene jagode, ki so bile nekdaj nanizane na vrvice. Prav tako je bila odkrita v celoti ohranjena sponka za spenjanje oblačil. V enem od grobov so našli srebrno pisalo, stilus, s šestkotnim ročajem, v dveh drugih pa dobro ohranjeni ogledali. Z razstavo hočejo vzpostaviti povezavo med zgodovino in prihodnostjo mesta: tako kot je bila antična Emona urbano središče, bo Emonika v Ljubljani predstavljala stičišče življenja, kulture in inovacij. Na ogled do 1. junija.
Opus Leopolda Layerja
V kranjski mestni hiši je razstava njegovih slik in del iz njegove delavnice. Njegova slikarska delavnica je s slikami za cerkvene naročnike segla tudi zunaj gorenjskega ozemlja na Štajersko, Dolenjsko, Koroško, celo na Hrvaško, Tirolsko in Salzburško. Opus obsega oltarne slike in druge nabožne podobe, bandere in slike za križev pot. Od 25 slik lahko avtor razstave Damir Globočnik z gotovostjo potrdi, da so res Layerjeve tri, preostalih 22 pa je delo njegove delavnice. Do približno leta 1783 je Layer ustvarjal pod vplivi očeta Valentina Metzingerja in Antona Cebeja. V naslednjem desetletju so se začeli uveljavljati vplivi Johanna Martina Schmidta, tedaj najboljšega avstrijskega slikarja, ki je slikal v olju in izdelal več slik tudi za slovenske cerkve. V zadnjem ustvarjalnem obdobju po letu 1810 je Layer različne poznobaročne, rokokojske in klasicistične vplive prepojil z lastnimi potezami ter ustvaril dovolj individualen in prepoznaven slikarski izraz. Leta 1814 je naslikal podobo Marije Pomagaj na Brezju, leta 1815 je poslikal kupolo in stene prezbiterija župnijske cerkve v Tržiču. Do 19. aprila.
Bisernica – nova pridobitev v zbirki glasbil
To ljudsko glasbilo, značilno za Balkan in Panonsko kotlino, predstavljajo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi. Predhodnico tamburice lahko najdemo v Perziji in osrednji Aziji. Iz tega instrumenta z dolgim vratom se je razvila vrsta drugih brenkal – v Rusiji balalajka, v Španiji kitara, v Italiji mandolina, na Balkanu pa tamburica. Sem so jo verjetno zanesli Osmani. Tamburice se razlikujejo po velikosti, obliki, uglasitvi in številu strun, zvoku ter glasbeni vlogi v zasedbi. V Sloveniji so se zanje uveljavila domača poimenovanja: bisernica, brač, čelovič, (tamburaško) čelo, bugarija in berda. Pri nas trenutno deluje okrog 50 tamburaških skupin in orkestrov. Na ogled do 5. maja.