Cilji pokojninske reforme so doseženi – dostojnejše pokojnine in vzdržen ter preglednejši sistem
Dobro je vedetimaj '25Pokojnine
Socialni partnerji so po pol leta intenzivnih pogajanj 2. aprila 2025 podpisali Dogovor Vlade RS in socialnih partnerjev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To je bil pomemben korak k nadaljnjim postopkom za sprejetje pomembne reforme s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja v državnem zboru.
V javnosti so se takoj postavila vprašanja, za kakšno reformo gre, če sploh gre za reformo, in za koga bo ugodna oziroma komu bo poslabšala položaj – čas upokojitve in višino pokojnine. Seveda v tem članku izražam svoje mnenje in mnenje zavoda kot izvajalca sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj sem sodeloval pri večini pogajanj, ki so bila za vse udeležence zahtevna, na trenutke tudi burna. Na srečo je na koncu prevladala odgovornost skoraj vseh pogajalcev, da je reforma potrebna in da ob zavedanju, če ne pride do dogovora, izgubimo vsi. Pomembna je bila odločitev vlade, da to reformo izpelje, čeprav proti koncu mandata. Pohvala gre tudi ekipi ministrstva za delo družino in socialne zadeve na čelu z ministrom Luko Mescem, ki je skupaj z državnim sekretarjem Igorjem Feketijo in vodjem sektorja za pokojnine Danijelom Kovačem zelo uspešno vodil zahtevna pogajanja, ki so privedla do podpisa dogovora.
Vsem tistim, ki vehementno izjavljajo, da ne gre za reformo, da gre le za kozmetične popravke, da je slaba za bodoče upokojence in že upokojene, svetujem, naj si predloge sprememb natančneje pogledajo. Ugotovili bodo, da gre za bistvene reformne spremembe, ki so v nasprotju s pričakovanji, ko se je reforma pripravljala in je večina pričakovala, da se bo s strožjimi pogoji bistveno poseglo v pravice in tudi v višino pokojnin, pa ni tako. Sam sem presenečen, da je bilo tako veliko narejeno pri zagotavljanju cilja dostojnih pokojnin in se je pri vsakem ukrepu, ki bi pomenil znižanje pokojnin, iskalo in našlo kompenzacijske ukrepe, da se to ne zgodi, kar bom pojasnil v nadaljevanju članka, ko bom razložil najpomembnejše spremembe. Vsem nam je lahko jasno, da reforme brez dviga starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne bi bilo.
Postopno uveljavljanje sprememb
Pomembno sporočilo predlagane reforme, kar je izhajalo že iz prvih izhodišč, je, da se bodo spremembe pogojev upokojevanja, ki bodo manj ugodne, začele uveljavljati postopoma šele v letu 2028, kar pomeni, da bodo po predvidenem sprejetju reforme v poletnih mesecih pogoji za upokojevanje ostali nespremenjeni še v letih 2026 in 2027. To je zelo pozitivno, ker se bodo ljudje lahko bolj v miru odločali, kdaj se bodo upokojili, kar pri prejšnjih dveh reformah ni bilo mogoče. Ljudi je bilo strah in so bili negotovi zaradi sprejetja reforme v decembru in njene uvedbe s strožjimi pogoji že v januarju, zato so se večkrat prehitro odločili napačno, kar je imelo za posledico tudi nižjo pokojnino. Vsi, ki bodo že izpolnjevali pogoje za upokojitev do uveljavitve zakona, se bodo lahko po pogojih, ki veljajo po zdaj veljavnem zakonu, upokojili kadar koli kasneje.
Starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine se bo postopno (za tri mesece na leto) od leta 2028 do leta 2035 podaljševala s 60 na 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa oziroma s 65 na 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Pomembna sprememba bo v letu 2035, ko bo treba za starostno pokojnino doseči 40 let pokojninske dobe in ne več pokojninske dobe brez dokupa. To pomeni izenačitev večine dob (razen dodane dobe iz poklicnega zavarovanja) in milejši pogoj od obstoječih 40 let pokojninske dobe brez dokupa, v katero se ne štejejo dokupljena doba in prostovoljno zavarovanje od leta 2013 naprej ter priznanje dobe za prvo leto otrokove starosti.
40 let pokojninske dobe ostaja
Posledično se leta 2035 ukinja pravica do predčasne pokojnine, ki je zelo neugodna, saj je potrebna dopolnitev starosti 60 let in 40 let pokojninske dobe, pokojnina pa se lahko zniža za največ 18 odstotkov, in to znižanje je trajno. V prehodnem obdobju od leta 2028 do 2034 se bo postopno dvigovala starost do 61 let in devet mesecev, in kar je ugodno, zniževal se bo malus, kar pomeni, da bo v letu 2028 najvišji malus 15 odstotkov, v letu 2034 pa le še šest odstotkov, leta 2035 pa, kot je že navedeno, predčasna pokojnina preide v starostno in seveda ni več malusov.
Bistvena razlika med starostno in predčasno pokojnino je tudi, da se za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva znižanje starostne meje, kar pri predčasni ni mogoče. Dolžina potrebne dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine se tako ne spreminja in ostaja 40 let pokojninske dobe, in sicer do leta 2034 pokojninske dobe brez dokupa, od leta 2035 še ugodnejše 40 let pokojninske dobe, kar pa ne pomeni, da bo za vse možna upokojitev pri tej doseženi dobi. Za tiste, ki so se v zavarovanje vključili mlajši, tj. s 15 leti in pred dopolnjenim 20. letom starosti, že zdaj velja, da ob izpolnitvi starosti, če so neprekinjeno ves čas v zavarovanju za polni delovni čas, dosežejo več kot 40 let pokojninske dobe brez dokupa, moški največ 43 let, ženske največ 42 let. Tako bo tudi v prihodnje, pri tem se bo starost vključitve v zavarovanje, pri kateri še ne bo mogoča upokojitev kljub doseženim 40 letom dobe, dvignila s sedanjih do 20 na do 22 let. Če se je oseba vključila v zavarovanje pri 22 letih starosti oziroma več, bo dovolj dosežena doba 40 let.
Znižanje starostne meje
Po reformi še vedno ostaja znižanje starostne meje zaradi otrok, služenja obveznega vojaškega roka in zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 20. letom, zdaj pred 18. letom. Dvig z 18 na 20 let, ki bo tudi postopen do leta 2035 , pa je posledica dviga starosti s 60 na 62 let. Ugodnejša je tudi ureditev znižanja starostne meje zaradi otrok, saj odpade pogoj skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti. To pomeni, da je mogoče uveljaviti znižanje za vsakega rojenega otroka. Z odpravo skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti je rešena dosedanja težava za priznanje znižanja za posvojitelje. V primeru posvojitve biološki starši ne morejo uveljaviti znižanja.
Še vedno pa ostaja možnost starostne upokojitve ob doseženih 38 let pokojninske dobe brez dokupa do konca leta 2034 od 2035 z 38 leti pokojninske dobe, ob znižanju starostne meje od 65 let in tri mesece v letu 2028 pa povečanje po tri mesece in v letu 2035 od 67 let, zaradi otrok in služenja obveznega vojaškega roka.
Starosti, do katerih je možno znižanje starostne meje, se bodo v večini od leta 2028 začele postopno dvigovati po tri mesece na leto.
Tudi znižanje starostne meje zaradi vstopa v obvezno zavarovanje pred 20. letom se bo uveljavilo šele leta 2035, od leta 2028, ko bo znašalo 18 let in tri mesece, se bo postopno dvigovala starost po tri mesece na leto.
Podaljšanje referenčnega obdobja
Podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 do 2035 s sedanjih najugodnejših zaporednih 24 let postopno povečalo na 40 let z izločitvijo najmanj ugodnih pet let. Seveda, kdor se bo upokojil z manj doseženimi leti zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove od 40, bo tudi izločitev najmanj ugodnih let manjša (od 28 do 30 let se izloči eno leto, od 31 do 33 let se izločita dve leti, od 34 do 36 se izločijo tri leta, od 37 do 39 se izločijo štiri leta). V letu 2028 se bo upoštevalo 26 let, v letu 2029 pa 28 let in takrat bo prvič prišlo do izločitve enega najmanj ugodnega leta zavarovanja.
V povprečju pomeni podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove nižjo pokojnino. Zato so pomembne spremembe, ki bodo vsaj delno omilile to znižanje. Za izračun pokojninske osnove se ne bodo upoštevale osnove iz naslova opravljanja začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov, če je bila v koledarskem letu dosežena pokojninska doba samo iz tega naslova. Nadomestilo za čas brezposelnosti se ne bo več upoštevalo v prejetem znesku, ampak se bo za čas prejemanja nadomestila upoštevalo kot za čas prejemanja nadomestila zaradi bolniškega dopusta, tako da se za izračun pokojninske osnove upošteva plača iz preteklega leta, kar je seveda bistveno ugodneje, kot je zdaj. Zavarovancu, ki dela na podlagi zakona o starševskem varstvu krajši delovni čas, se bo prejeta plača preračunala na polni delovni čas, kar je ugodnejše od sedanje ureditve.
Podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove pa ne bo pomenilo znižanja pokojnine za vse upokojene, ki bi se jim že na podlagi 24-letnega povprečja odmerila pokojnina od najnižje pokojninske osnove. Takih je v zadnjih letih približno 35 odstotkov. Prav tako ne bo vplivalo na višino pokojnine podaljšanje referenčnega obdobja za upokojence, ki bodo imeli kljub podaljšanju odmerjeno pokojnino od najvišje pokojninske osnove. Teh je zdaj dober odstotek.
Bistveno višji odmerni odstotek
Za veliko večino preostalih dobrih 60 odstotkov pa bo vpliv nižje pokojninske osnove kompenziral bistveno višji odmerni odstotek, ki se bo za 40 let pokojninske dobe z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028, ko bo znašal 64,75, postopno zviševal in leta 2035 znašal 70 odstotkov. Tisti, ki bi že zdaj imeli odmero pokojnine od najnižje pokojninske osnove, bodo imeli iz naslova višjega odmernega odstotka od leta 2035 za deset odstotkov višjo pokojnino.
Pomembno je tudi, da se bo ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa že od leta 2026 upoštevalo pri dopolnjenih 40 letih, tudi če še ne bo dopolnjen starostni pogoj, kar zdaj ne velja, in se šteje ugodneje šele ob izpolnitvi tudi pogoja starosti. Enako bo veljalo v letu 2035 ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe.
Uvaja se tudi odmerni odstotek za obvezno služenje vojaškega roka od 0,8 do 2 odstotka, odvisno od dolžine služenja.
Odmerni odstotek za otroke pa se v letu 2026 zvišuje z 1,36 na 1,6 odstotka za enega otroka, vendar največ za tri. Novost je tudi, da je ob več otrocih mogoče na primer enega koristiti za znižanje, dva pa za odmerni odstotek, kar zdaj ni mogoče. Ne bo pa več mogoče za istega otroka najprej uveljaviti znižanja (na primer za 40 odstotkov starostne pokojnine ali delno) in kasneje za odmerni odstotek, ker ni več potrebno znižanje. To bo veljalo tudi za služenje vojaškega roka. Za otroke ne bo več dana možnost, da ženska da soglasje moškemu, ki se prej upokoji, da uveljavi odmerni odstotek za otroke, oziroma če ženska umre in še ni bila upokojena.
Višje invalidske pokojnine
Bistveno se bodo zvišale invalidske pokojnine tistim upokojencem, ki že zdaj prejemajo zagotovljeno invalidsko pokojnino v znesku 490 evrov. Te invalidske pokojnine se s sedanjih 41 odstotkov odmere od najnižje pokojninske osnove dvignejo na 50 odstotkov, tj. kar za 22 odstotkov, in bi zdaj to pomenilo 609,50 evra. To bo veljalo za vseh približno devet tisoč prejemnikov zagotovljenega zneska invalidske pokojnine in še dodatnih 14 tisoč, kar bo pomenilo, da bo več kot tretjini invalidskih upokojencev zvišana invalidska pokojnina, odvisno, koliko je prejemajo zdaj. Na primer, če nekdo zdaj prejema 570 evrov, se bo ta dvignila za skoraj 40 evrov, tistim devet tisoč upokojencem, ki prejemajo 490 evrov, pa za skoraj 120 evrov. Za nove invalidske upokojence pa se bo postopno povečala odmera tudi od dejanske pokojninske osnove, in sicer s sedanjih 41 odstotkov na 50 odstotkov v letu 2029.
Letni in zimski dodatek
Letni dodatek bo sistemsko urejen v petih različnih višinah, kar se je na podlagi vsakoletne določitve v ZIPRS izvajalo že vrsto let. Določena je tudi uskladitev in tako se bo od leta 2027 letni dodatek usklajeval na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin.
Bistvena novost je uvedba zimskega dodatka, ki z reformo postane pravica v sistemskem zakonu in bo prvič izplačan že letos z novembrskimi pokojninami v višini 150 evrov oziroma v sorazmernem delu. V prehodnem obdobju se bo povečeval za 20 evrov (170, 190, 210, 230) in bo v letu 2030 znašal 250 evrov, leta 2031 pa se bo začel usklajevati kot letni dodatek.
Usklajevanje pokojnin
Upokojence seveda najbolj zanima usklajevanje pokojnin, kjer se bo način usklajevanja postopno do leta 2040 spreminjal, tako da bo večji delež za določitev višine uskladitve odvisen od rasti cen življenjskih potrebščin, kot velja zdaj. Od leta 2026 do leta 2030 se bodo pokojnine usklajevale za 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in za 50 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, potem pa se bo postopno po tri odstotne točke povečeval delež rasti cen življenjskih potrebščin, tako da bo v letu 2040 to razmerje znašalo 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin in 20 odstotkov rasti plač.
Od leta 2013, ko je bil uveden sedanji način usklajevanja pokojnin 60/40 v korist plač, je bila razen v enem letu ugodnejša rast plač, kar pomeni, da bo nov način usklajevanja manj ugoden od sedanjega. Ker se v usklajevanje večkrat posega tako z reformami kot interventnimi ukrepi, je najpomembnejše, da se bo zagotavljalo redno usklajevanje pokojnin, ki je namenjeno ohranjanju vrednosti pokojnin. Še vedno ni pozabljeno, čeprav je bilo že sanirano, da se v letih od 2010 do 2015 pokojnine niso usklajevale po sistemskem zakonu, v letih 2012, 2014 in 2015 pa se sploh niso (v letu 2013 le za 0,1 odstotka). Od leta 2018 do 2022 pa je bilo več izrednih uskladitev. Tako da lahko ugotovimo, da so bila normalna leta samo zadnja tri, ko so se pokojnine redno uskladile, česar si želimo tudi v prihodnje.
V zakonu pa je tudi pomembna določba, lahko rečemo varovalka, da socialni partnerji v okviru ekonomsko-socialnega sveta na podlagi več parametrov najmanj vsakih pet let opravijo razpravo o primernosti upoštevanja delnih rasti plač in rasti cen življenjskih potrebščin pri nadaljnjem usklajevanju pokojnin.
Predvidena je tudi določba, da se na predlog sveta zavoda in ob soglasju Vlade RS lahko opravi izredna uskladitev pokojnin.
Višje vdovske pokojnine
Spreminjajo se tudi pogoji za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, in sicer postopno s sedanjih 58 let na 60 let, pri tem ostaja čakalna doba nespremenjena, tj. ob starosti 53 let. Starosti so vezane na smrt zakonca.
Ugodnost, ki bo začela postopno veljati že v letu 2026, pa je višina vdovske pokojnine, ki se bo v letu 2026 s 70 odstotkov dvignila na 75 odstotkov in v letu 2027 na 80 odstotkov, kar bo za nove vdovske upokojence pomenilo za 16 odstotkov višje vdovske pokojnine. Povečale se bodo tudi družinske pokojnine.
Na področju invalidskega zavarovanja se uvaja tako imenovana administrativna upokojitev, če je oseba dopolnila starost 62 let, je brezposelna in je v zadnjih desetih letih vsaj osem let uživala nadomestilo iz invalidskega zavarovanja kot brezposelna oseba. Tudi starosti se postopno dvigujejo za dve leti. Prišteta doba se v celotnem obdobju delovnih let upošteva v dveh tretjinah.
Tudi nadomestila iz invalidskega zavarovanja se bodo v povprečju povečala, nekatera tudi za nazaj.
Po novem bo mogoče dokupiti tri leta dobe, zdaj pet let.
Z reformo doseženih več ciljev
Ponavljam, da so cilji reforme doseženi, in pohvala vsem pogajalcem, da so dosegli dogovor. Za dostojne pokojnine je po moji oceni cilj celo presežen. Glede cilja za vzdržnost sistema bi bil najslabši scenarij, če ne bi prišli do reforme, in tudi to je doseženo. Zelo pomembno pri tej reformi je bilo, kar je izhajalo iz izhodišč in ni bilo v nobenem trenutku vprašljivo, da ostaja stabilno obvezno zavarovanje v prvem stebru. Z izenačitvijo dob od leta 2035, poenostavljeno rešitvijo pri odmeri nadomestila za invalidnost, ki istočasno prinaša tudi višja nadomestila, pa s sistemsko ureditvijo letnega in tudi zimskega dodatka se je sledilo tudi cilju za preglednejši sistem.
Pomembno je še sporočilo mladim, ki šele vstopajo v sistem, da si iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko obetajo dostojno pokojnino in ne le žepnine, kot bi nekateri radi prikazali, in s tem je veliko narejeno za vzpostavitev zaupanja v sistem. Končno smo dočakali, da bodo spremembe pogojev upokojevanja začele veljati postopno z zamikom dveh let, torej v letu 2028.