Kultura kratke
KULTURA
73. FESTIVAL LJUBLJANA
Letošnji program vključuje skoraj 100 dogodkov, simfonične in komorne koncerte ter operne, baletne in gledališke predstave, muzikale, koncerte džeza in zabavne glasbe z vrhunskimi tujimi in domačimi umetniki. Tradicionalna Poletna noč je tokrat posvečena legendarnemu Janezu Bončini - Benču, festival pa bodo zaključili s koncertom Dunajskih filharmonikov v Cankarjevem domu pod taktirko Franza Welserja-Mösta. Med vrhunce lahko umestimo izvedbo oratorija Stvarjenje Josepha Haydna v uprizoritvi španske gledališke skupine La Fura dels Baus in glasbo Ennia Morriconeja, ki bo zvenela pod taktirko njegovega sina Andree Morriconeja, vračajo se The Duke Ellington Orchestra, ki deluje pod vodstvom že tretje generacije družine Ellington, koreografska uspešnica Cluster Edwarda Cluga, baletnica Svetlana Zaharova in violinist Vadim Repin, mezzosopranistka Magdalena Kožena z Orkestrom nacionalne akademije sv. Cecilije v Rimu in dirigentom Danielom Hardingom ter violinist Maksim Vengerov in pianistka Martha Argerich. Iz operne zakladnice bo mogoče videti Verdijevega Otella v izvedbi mariborske operne hiše ter slišati Puccinijevo Tosco, saj jo bodo z izborom arij v koncertni izvedbi predstavili trije solisti, ameriško-kanadska sopranistka Sondra Radvanovsky, ameriški tenorist Jonathan Tetelman in valižanski basbaritonist Bryn Terfel. Ogledali si bomo lahko dva muzikala: Fantom iz opere Andrewa Lloyda Webra ter Nesrečniki, ki jih bo izvedlo zagrebško gledališče Komedija. Izmed koncertov popularne glasbe bo na sporedu vsakoletni nastop Vlada Kreslina, temu pa so organizatorji dodali še Radeta Šerbedžijo, skupino Hamo & Tribute to Love ter Tomaža Domicelja. Od 20. junija do 12. septembra.
LENT 2025
Prizorišča lentanja so tradicionalno najlepši kotički štajerske prestolnice, ki jih Mariborčani dobro poznajo, za obiskovalce od drugod pa je lepo poskrbljeno z oznakami. Prednost je tudi ta, da je vse dosegljivo peš. Paleta nastopajočih od 20. do 28. junija je izjemno široka, spremljali boste lahko 37. Folkart, revijo folklornih skupin iz tujine, mlade plesne ustvarjalce, koncert Pesem o svobodi, kjer bodo partizanske in pesmi upora peli Partizanski pevski zbor, MZ Slava Klavora in Kombinatke. Nastopil bo čelist Luka Šulić s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, Jazz podij ponuja zanimive goste, med nastopajočimi pevci pa bodo Josipa Lisac, Parni valjak, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Severa in številni drugi. Poskrbljeno je tudi za standup s Tinom Vodopivcem in drugimi komiki.
19. MEDNARODNI FESTVAL SVETLOBE: SVETLOBNA GVERILA
Petintrideset umetnic in umetnikov, dijaki, študenti, mentorji, 20 kulturnih in izobraževalnih organizacij bo pokazalo svoja umetniška dela pod naslovno temo Motnje na več kot 30 lokacijah v prestolnici. S svojimi deli se dotikajo tako fizičnih, prostorskih kot tudi družbenih in psiholoških vidikov najrazličnejših motenj. Vse to s pomočjo svetlobe in na izjemno pestre ter zanimive načine. Na ogled do 14. junija.
Fotka:
GLEDALIŠČE
60. JUBILEJNO BORŠTNIKOVO SREČANJE
Borštnikovo srečanje je osrednji slovenski gledališki festival z obsežnim in razvejanim programom ter mednarodno razsežnostjo. Letos poteka od 2. do 15. junija in gosti Euripidesa Laskaridisa, enega najbolj samosvojih in najvidnejših sodobnih gledaliških ustvarjalcev, in njegovo predstavo Lapis Lazuri. Festival v Mariboru je postal ena najpomembnejših slovenskih gledaliških manifestacij tekmovalnega značaja z željo izbrati in predstaviti najboljše dosežke pretekle slovenske gledališke sezone. Selektorica Ajda Rooss je za tekmovalni program izbrala 12 predstav, to so Toxic vol. 2 (SNG Maribor), Prah (Društvo dveh), Nebesje (SNG Drama Ljubljana), Kje mi živimo (SMG in Zavod Melara), Alica (SNG Drama Ljubljana), Balada o trobenti in oblaku (Mini teater in AGRFT), Pet kraljev (SLG Celje), Agmisterij (ljubljanski Bunker in Klemen Kovačič)), Ubesedovanje (SNG Nova Gorica), Kazimir in Karolina (MGL), Boj na požiralniku (PGK in MG Ptuj) ter Bodočnost (MGL in Beogradsko dramsko pozorište). Borštnikov prstan pa letos prejme igralka.
Fotka:
ALARM TELESA, MALA SCENA MGL
Pogosto rečemo, da je gledališče ogledalo družbe. Točno tako je v predstavi, ki jo je režirala Barbara Zemljič, tudi avtorica besedila. Poznamo jo po socialno občutljivih in intimnih temah, ki jih obravnava z izrazito ženske perspektive. Tokrat prikaže skupinsko psihoterapijo, v kateri sodelujejo štiri osebe pod vodstvom enigmatične terapevtke, in razkriva preplet psiholoških stisk, ki jih povzroča zasvojenost. Pokaže, kako krhka je človekova psiha in kako škodljivi so lahko amaterski pristopi na tem področju. Igrajo: Iva Krajnc Bagola, Tjaša Železnik, Mojca Funkl, Gašper Jarni in Lotos Vincenc Šparovec.
RAZSTAVE
MAJSKI SALON 2025 – MEHKA MOČ
To je najstarejša tradicionalna letna razstava slovenske likovno-vizualne produkcije, prva je bila leta 1909, ki jo pripravljajo pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov. Letos bo na Ptuju, in sicer na ptujskem gradu, v Miheličevi galeriji in Galeriji mesta Ptuj. Na pregledni razstavi sodeluje 133 umetnic in umetnikov, vključili so vse likovne zvrsti. Na ogled do 6. julija.
Fotka:
1495 DNI: LJUBLJANA MED 2. SVETOVNO VOJNO
Razstava, ki jo je zasnoval dr. Blaž Vurnik, kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana, ponuja poglobljen vpogled v ključne dogodke med letoma 1941 in 1945, ki so neizbrisno zaznamovali zgodovino mesta. S predmeti, zgodbami in bogatim fotografskim gradivom razstava odstira različne plasti vojnega vsakdana ter razkriva, kako raznolike – in pogosto nasprotujoče si – so bile izkušnje Ljubljančanov v času okupacije. Ob razstavi je izšla monografija z enakim naslovom, spremlja pa jo pester obrazstavni program, ki se v veliki meri osredotoča na razmislek o miru, kulturi nenasilja in veščini nenasilne komunikacije. Razstava bo na ogled do 12. aprila 2026.
Fotka:
BAROK V SLOVENIJI. SLIKARSTVO IN KIPARSTVO
Za razstavo v Narodni galeriji so izbrali več kot 170 umetnin, ki so nastale na ozemlju današnje Slovenije v 17. in 18. stoletju. Predstavljajo vrhunce cerkvene umetnosti, ki jo zaznamujejo monumentalne oltarne slike ter marmorni ali bogato polikromirani leseni kipi in tudi likovna dela, ki so krasila deželne, mestne in zasebne profane objekte. To je tudi čas reprezentativnih portretov, tako vladarskih kot plemiških, ki so bili z galerijami prednikov, žanrskimi deli, tihožitji in krajinami obvezni sestavni del baročnih zbirk. Stropno in stensko baročno slikarstvo predstavljajo z izbranimi ohranjenimi fragmenti fresk, fotopovečavami in multimedijsko projekcijo poslikav cerkvenih in posvetnih prostorov. Podobo lokalnega baroka so posebej zaznamovali slikarji, kot so Frančišek Karl Remb, Franz Ignaz Flurer, Valentin Metzinger, Franc Jelovšek, Fortunat Bergant, Anton Cebej, Franc Mihael Strauss in Anton Jožef Lerchinger, med kiparji pa poleg Francesca Robbe še Jožef Straub, Veit Königer in Jožef Holzinger. Avtorja razstave sta dr. Matej Klemenčič in dr. Katra Meke. Na ogled do 9. novembra.
Fotka:
FILM
ALJANA, BJANKA, GABI, DUŠKO, JANI
Tako so pri Združenju slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske naslovili razstavo, s katero zaznamujejo 75. obletnico rojstva svojih častnih članov: kostumografinje Bjanke Adžić Ursulov, oblikovalke maske Gabrijele Fleischman, scenografov Dušana Milavca in Janeza Koviča. Razstava v Slovenski kinoteki omogoča vpogled v njihovo življenje in delo na filmu. Na ogled do 16. junija. Avgusta pa bo pod zvezdnim nebom letnega kina Slovenske kinoteke potekala osma edicija festivala Poletje na platnu in med platnicami, ki bo tokrat posvečen izmuzljivi in nepredvidljivi temi humorja. Skozi filme, literaturo in pogovore bomo iskali iskreni smeh.