Koder sonce hodi …

Prosti časjunij '25Kultura

Z MOJEGA OKNA

»To je res grozno, kaj vse se dogaja!«

»Jaz sploh ne gledam več novic, ne morem več!«

»Joj, pogovarjajmo se o čem drugem, o čem lepem.«

Sedele so v istem parku kot že štirideset let. Odkar so v mladosti vozile dojenčke na zrak, so obdržale navado, da se srečujejo – pomahajo si z oken in pohitijo ven na en čik, zdaj, ko v stanovanjih nihče več ne kadi. Grdo navado so pač obdržale, vendar z upanjem, da bodo nekega dne vendarle vrgle ta strup stran. No, dokler pa se to ne zgodi, je prijetno sedeti tu – če že kadijo, raje kadijo skupaj. Ker se razumejo in ne ponižujejo druga druge, kot to delajo hudi nasprotniki kadilcev. Drugim je tako lahko svetovati, za druge takoj jasno vidiš, kaj delajo narobe, in takoj imaš recept za spremembo. Za druge.