KRATKE ZDRAVSTVENE
Smo svetovna velesila na področju presaditev srca
Slovenija je po številu presaditev srca na milijon prebivalcev še vedno na drugem mestu na svetu, takoj za ZDA. Lani so na Kirurški kliniki UKC Ljubljana opravili 26 transplantacij, skupno pa se približujemo že 500. transplantaciji srca, kar kaže na visoko strokovnost, organiziranost in vrhunskost naše medicine. Dodatno razveseljuje še dejstvo, da je preživetje bolnikov po presaditvi srca celo boljše od svetovnega povprečja. Pomemben mejnik za doseganje teh rezultatov predstavlja ustanovitev Programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca, ki ga je leta 2009 vzpostavil letos umrli prof. dr. Bojan Vrtovec. S tem se je dostopnost tovrstnih oblik zdravljenja za slovenske bolnike z napredovalim srčnim popuščanjem močno izboljšala, saj jih iz drugih bolnišnic hitreje napotijo k specialistom, sporočajo iz UKC.
Pravica do pozabe po preboleli bolezni
Sredi junija se je začel uporabljati zakon o pravici do pozabe po preboleli bolezni. Pri sklepanju novih zavarovalnih pogodb življenjskega ali kreditnega zavarovanja in kreditnih pogodb za nepremičnine imajo odslej ljudje, ki so preboleli raka oziroma okužbo z virusom HIV ali hepatitisom C, enake pravice kot druge stranke. Pravico do pozabe lahko uveljavljajo z zdravniškim potrdilom, ki pa ne razkriva bolezni. Potrdilo je brezplačno, izda pa ga osebni zdravnik. Zavarovalnice podatka o bolezni od strank ne smejo zahtevati. Pri rakavih obolenjih lahko posameznik pravico do pozabe uveljavi po sedmih letih od končanega zdravljenja, to pomeni ob koncu uporabe postopkov in zdravil za zdravljenje raka, z izjemo hormonskega, biološkega in drugega preventivnega zdravljenja, namenjenega zmanjševanju tveganja ponovitve bolezni po popolni remisiji, pri okužbi s hepatitisom C lahko pravico uveljavlja po treh mesecih od konca aktivnega zdravljenja, pri okužbi z virusom HIV pa po enem letu od začetka aktivnega zdravljenja.
Število sladkornih bolnikov še narašča
Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pri nas v letu 2023 živelo 149.160 oseb z znano sladkorno boleznijo. Vendar po predvidevanjih kar polovica odraslih sploh ne ve, da ima to kronično bolezen. »Za zdaj še nismo obrnili trenda naraščanja sladkorne bolezni, imamo pa vse možnosti, tako zdravila kot tehnične pripomočke za odkrivanje, da bi to lahko naredili,« poudarja endokrinolog prof. dr. Tadej Battelino. Meni, da je ljudem treba pomagati, da izgubijo telesno težo, saj izkušnje kažejo, da številni potem spremenijo življenjski slog: »Imamo tudi učinkovita zdravila, ki sočasno pomagajo zmanjšati debelost in delujejo na presnovo sladkorja, hkrati pa zaščitno delujejo na srce in ledvice. Tako lahko zgodaj ugotovimo tveganja in preprečimo razvoj sladkorne bolezni ter jo potem tudi zelo učinkovito zdravimo.« Za ozaveščanje o pomenu gibanja pri preprečevanju sladkorne bolezni Zveza društev diabetikov Slovenije do konca novembra izvaja kampanjo #DarujemKilometre. Vabijo sladkorne bolnike, svojce ter vse druge prebivalce na organizirane pohode ali k samostojni hoji. Svoje aktivnosti naj objavljajo na družbenih omrežjih in redno vpisujejo prehojene kilometre. Letošnja akcija je že sedma, do zdaj so prehodili že blizu 750 tisoč kilometrov, cilj jih je doseči milijon. Več o akciji ter sladkorni bolezni preberite na https://www.diabetes-zveza.si/.
Alkohol preveč prisoten v prometu
Nacionalni inštitut za javno zdravje svari, da poraba alkohola na prebivalca pri nas presega evropsko povprečje. V letu 2023 naj bi vsak prebivalec popil 35,5 litra vina, še nekaj več kot 87 litrov piva in 3,5 litra žganih pijač. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da alkohol ostaja eden najresnejših dejavnikov tveganja za najhujše prometne nesreče na naših cestah. Po podatkih policije več kot 10.000 voznikov na leto vozi pod vplivom alkohola, okoli 1000 pa pod vplivom drog. V letošnjem letu so alkoholizirani vozniki povzročili že štiri smrtne žrtve, v lanskem letu jih je bilo celo 17. Pogosto naletijo tudi na alkoholizirane kolesarje in pešce. V Javni agenciji RS za varnost prometa opozarjajo udeležence v prometu, da se že s prvim kozarcem alkohola poslabšajo psihofizične sposobnosti. Alkohol oslabi vid: zoži vidno polje, poslabša sposobnost prepoznavanja odtenkov svetlobe, prepoznavanje barv in zaznavanje gibanja. Prav tako vpliva na motoriko: upočasni hitrost odzivanja in spremeni doživljanje časa, poslabša koordinacijo rok, nog. Obenem zavračajo ljudski mit, da lahko alkoholiziranost hitreje znižamo z vdihavanjem svežega zraka, uživanjem olja ali žvečilnimi gumiji, saj je znižanje odvisno od razgradnje alkohola v jetrih. Hrana, ki jo jemo ob pitju alkohola, pa vpliva le na to, da se opitost pokaže nekoliko kasneje.
Presejanje za raka trebušne slinavke
UKC Maribor je koordinator štiriletnega mednarodnega projekta Shield (Ščit) za zgodnje odkrivanje raka trebušne slinavke. Njegov cilj je do leta 2035 petletno preživetje obolelih povečati z zdajšnjih manj kot 10 odstotkov na 30 odstotkov. To je eden najbolj smrtnonosnih rakov, saj umre več kot 90 odstotkov bolnikov. Ker bolnik sprva nima posebnih znakov, kasneje pa so težave podobne kot pri vnetju želodca ali žolčnika, ga pogosto odkrijejo prepozno. V testiranje bodo vključeni zdravi posamezniki iz sedmih držav, ki imajo več možnosti, da zbolijo. V prvi vrsti so to svojci obolelih, oziroma tisti z genetsko nagnjenostjo in na novo odkrito sladkorno boleznijo. Poleg rednega sledenja, ki je že sedaj na voljo, jim bodo omogočili še dodatne analize krvi, predvsem proteinov, kar naj bi pomagalo napovedovati, pri katerih posameznikih je pričakovati razvoj raka.