Druženje je temelj dobrega vsakdana
Dobro je vedetijulij '25Starejši
VESTI IZ ZDUSA

Predsednici na ogledu razstave likovnih izdelkov
Sredi junija so se odvili že peti Dnevi medgeneracijskega sožitja. Prireditev ob sodelovanju Mladinskega sveta RS organizira Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), s katero želi predstavljati pozitivno podobo staranja ter spodbujati vključenost in sožitje generacij.
Kot je na otvoritveni slovesnosti dejala predsednica Zdusa Zdenka Jan, želijo biti upokojenci slišani, sprejeti in upoštevani ter odločati o svojih pravicah. Izrazila je zadovoljstvo s predlagano uzakonitvijo zimskega dodatka, da so upokojenci lahko tudi družinski oskrbovalci in so vse to dosegli na kulturen način s pogovorom in ne s kričanjem na ulicah. Slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila pomen druženja in medsebojne pomoči, saj je to temelj dobrega vsakdana. Poudarila je, da so dostojne pokojnine, dolgotrajna oskrba in primerno stanovanje osnovne človekove pravice. »Naj v naši družbi znova postane pomembno dostojno življenje in vi ste tisti, ki ste si zaslužili dobro starost, mi pa smo tisti, ki moramo poskrbeti, da jo boste živeli s spoštovanjem, dostojanstvom in srčnostjo,« je zaključila. Tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je prepričan, da je le s sodelovanjem med generacijami mogoče ustvariti humano, vključujočo in podporno družbo.
Poudarili pozitivne vidike reforme
Na dvodnevni prireditvi so pripravili štiri okrogle mize: na temo kohezijske politike in regionalnega razvoja, o pomenu rekreacije in športa za starejše ter o pokojninski reformi in dolgotrajni oskrbi.

Godba ljubljanskih veteranov z duom Asea
Na okrogli mizi o pokojninski reformi, ki jo je vodil Ivan Robnik iz Zdusa, so se sodelujoči – od predstavnikov sindikata, delodajalcev do mladih – strinjali, da je dobra in da bo prinesla boljše pokojnine. »Naša družba se stara, in če ne bomo ukrepali, bo en delavec moral prispevati za enega upokojenca, zato smo iskali ukrepe za podaljšanje aktivnosti,« je poudaril minister za delo Luka Mesec. Po zaposlenosti smo med 25. in 55. letom starosti v samem evropskem vrhu, do 65. leta starosti pa nas dela le še tretjina. V predlogu nove pokojninske reforme se zvišuje upokojitvena starost s 60 na 62 let ob polni delovni dobi 40 let oziroma s 65 na 67 let z manj delovne dobe. Mesec je poudaril, da jim je uspelo veliko narediti za blaginjo upokojencev: zimski dodatek je zapisan v zakon in bo prvič izplačan že letos, seveda če bo zakon sprejet, izboljšale se bodo tudi vdovske in invalidske pokojnine in pri varstvenem dodatku ne bo več treba vsakega pol leta dokazovati, da jih svojci ne morejo preživljati. »Kritike glede reforme niso utemeljene, saj je najboljša do zdaj in bistveno boljša od izhodišč, socialni partnerji so naredili ogromno za dostojnejše pokojnine,« je povedal Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je razložil, da so v pogajanjih poskušali doseči realno dosegljive pogoje upokojevanja in dostojnost pokojnin.

Iz Društva upokojencev sveta Trojica v Slovenskih goricah
V pogajanjih so se sindikati trudili, da bi se prispevna stopnja za pokojninsko zavarovanje za delodajalce zvišala, vendar to v pokojninsko blagajno ne bi prineslo več denarja, ker je pomemben predvsem delež BDP, ki ga država namenja za pokojnine. Delodajalci so bili sicer za izenačitev prispevnih stopenj, niso pa se strinjali z dodatnim obremenjevanjem stroškov dela, je povedal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček. Rok Hudoklin iz Medgeneracijske koalicije Slovenije (MeKoS) je opozoril, da imajo mladi težave pri vključevanju v stabilne oblike zaposlovanja, velikokrat se odločajo za prekarne oblike zaposlitve. Med upokojenci je največ kritik glede predvidene formule za usklajevanje pokojnin. Vendar minister Mesec odgovarja, da se bo formula uveljavila z velikim odlogom in bo veljala šele za tiste, ki se bodo upokojili s precej boljšo odmero po letu 2030, poleg tega je v zakonu zapisano, da se po petih letih preveri, kako formula deluje. Dodal je še, da odmernih odstotkov ne moremo popravljati za nazaj, saj bi morali pri določitvi višine pokojnin upoštevati še druge parametre.
Pred jesenjo ne bo nič novega
Med najaktualnejšimi temami v državi ta hip je zagotovo uvajanje dolgotrajne oskrbe. Vrstijo se posvetovanja, a povsod udeleženci ugotavljajo, da je pri izvajanju še vrsta neznank. Nič drugače ni bilo na Dnevih medgeneracijskega sožitja. Udeležence je po videopovezavi pozdravila predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič, ki je poudarila, da tovrstne prireditve družbo vračajo k pomembnim vrednotam. Voditeljica okrogle mize mag. Rosvita Svenšek je ponovila dve glavni pripombi Zdusa: ker je pokojnina pridobljena pravica in ne socialna dajatev, ni prav, da morajo oskrbovalci družinskega člana izbirati med 1,2-kratnikom dohodka ali 40 odstotki pokojnine. Poleg tega se ne strinjajo s plačilom prispevka za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka neto pokojnin. Zavezanec za plačilo naj bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa upokojenci, je poudarila. Anita Jacović z ministrstva za solidarno prihodnost je povedala, da za zdaj ne načrtujejo sprememb pri plačilu prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kot je dejala Tatjana Kolenc z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, vse prebivalce, ki dopolnijo 18 let, samodejno vključijo v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki je v resnici peti steber socialne varnosti.

Otroci so z veseljem ustvarjali s starejšimi.
Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, je povedala, da uporabnikom še ne znajo odgovoriti na ključno vprašanje, kdaj bodo dobili odločbo in kdaj jim bodo na voljo storitve, saj v nekaterih občinah še nimajo izbranega izvajalca. Ob tem je poudarila, naj uporabniki vloge podajo šele takrat, ko bodo zares potrebovali storitve, ne pa kar »za vsak primer«. Če imajo kakršna koli vprašanja, pa naj se obrnejo na vstopne točke, ki delujejo v 16 enotah centrov za socialno delo.
Izobraževanje za oskrbovalce družinskih članov je pri njih do zdaj opravilo 749 ljudi, je dejala Laura Perko iz Socialne zbornice Slovenije. Dodala je, da bodo uporabniki po prejemu odločbe lahko kombinirali storitev dolgotrajne oskrbe in storitev pomoči na domu, a hkrati opozorila, da vsaj tretjina vlagateljev ne bo upravičena do dolgotrajne oskrbe, saj so pogoji bolj zaostreni kot pri pomoči na domu. Vlasta Nussdorfer, nekdanja varuhinja človekovih pravic, se je vprašala, kakšen bo nadzor nad oskrbovalci družinskih članov in drugimi izvajalci dolgotrajne oskrbe, da ne bi prihajalo do zlorab. Vijola Bertalanič, predsednica programskega sveta programa Starejši za starejše, je opozorila, da na terenu ljudje še premalo vedo o dolgotrajni oskrbi, da je treba previdno izbirati kadre, saj oskrbe ne more opravljati vsakdo. Odločitev, da lahko oskrbovalci družinskega člana postanejo tudi upokojenci, je dobra, vendar se po njenem mnenju tisti z višjimi pokojninami za to ne bodo odločali. Peter Pustatičnik, vodja oddelka za E-oskrbo pri Telekomu, je pojasnil, da lahko uporabniki storitve E-oskrba le-to še uporabljajo, če pa bi jo želeli še naprej, morajo do novega leta oddati novo vlogo. Več o tem si lahko preberete na strani XX.
Vlada mora poskrbeti za dostojno starost
Dneva Zdusa, ki je potekal v sklopu prireditve, se je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki se je upokojencem zahvalil za njihov prispevek družbi. Kot je poudaril, je ključna naloga vlade, da poskrbi za dolgoročno vzdržnost in varnost pokojnin za sedanje in prihodnje generacije. Ena od obljub za dobrobit upokojencev je dolgotrajna oskrba, med njenimi najpomembnejšimi cilji pa je skrb za varnost in dostojanstvo vsakega človeka tudi v visoki starosti. »Da omogočamo ljudem, da tudi v zavetju svojega doma ohranjajo dostojanstvo in da jim družba pri tem pomaga. Ne samo s prostovoljno pomočjo, kot je danes v vaši nesebični režiji, ampak tudi s pomočjo države,« je poudaril premier.
Ob prazniku Zdusa so prejela priznanja nadejavnejša društva upokojencev v letu 2024: Moravske Toplice, Tržišče, Miren, Ljubečna, Novo mesto, Loška dolina, Videm pri Ptuju, Šmartno ob Paki in Lenart. Prav tako so prejeli priznanja zmagovalci državnih športnih iger, to so: PZDU Dolenjske in Bele krajine, Šaleška PZDU in Koroška PZDU. Naziv častne članice Zdusa pa so posthumno podelili nekdanji podpredsednici Jožici Puhar. Predsednica Zdenka Jan je listino izročila njeni hčeri Barbari Krajnc.
Predstavniki MeKos so se srečali tudi s predstavniki upokojenskih organizacij iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Severne Makedonije ter podpisali Deklaracijo o nadaljnjem povezovanju in sodelovanju.
Čudovite spretnosti upokojencev
Upokojenci si znajo zapolniti čas z marsikatero dejavnostjo, čeprav smo na Gospodarskem razstavišču spoznali le delček njihove ustvarjalnosti. Stojnice društev, na katerih je vsako leto veliko čudovitih izdelkov izpod rok upokojenk in upokojencev, znova in znova navdušijo. Prav tako se množično udeležujejo pohodov ter različnih rekreativnih in športnih dogodkov, priljubljena pa je tudi kulturna dejavnost v najširši obliki, od slikanja, kiparjenja do pisanja literarnih besedil in predvsem petja. Na 47. državnem srečanju pevskih zborov so se predstavili finalisti pokrajinskih selekcijskih izborov. Nastopili so: Pevsko društvo upokojencev Celje, Pevski zbor DU Semič, MePZ Vrelec DU Škofja Loka, MePZ Sinji galeb DU Izola, MePZ Slovenj Gradec, MoPZ DU Velenje, MePZ Litija, MePZ Lendava in MePZ DU Ruše. Upokojenci z literarno žilico so se udeležili Uric poezije. Na glasbenem odru so se med drugim predstavile Pevke ljudskih pesmi Trstenke DU Podlehnik, Pevska skupina Brkinci, MePZ KRU.T z Goriškega, Ljubitelji ljudskega petja Golovec Ljubljana, Raški pevci in godci DU Raka in Vaški godci DU Polenšak. Ker se letos spominjamo osemdesete obletnice konca druge svetovne vojne, pa je dogajanje zaokrožil Partizanski pevski zbor.