Človek in stroj
AKTUALNO Anketa
S sogovorniki smo se pogovarjali, kaj menijo o uporabi umetne inteligence (UI).
Sonja Grizila, upokojena novinarka, Ljubljana: »Umetna inteligenca ne obvlada vseh področij, če česa ne ve, tega ne prizna, pač pa si odgovor izmisli. Za večino zahtevnejših novinarskih zvrsti je lahko tudi nevarna, če so zastavljena vprašanja neverodostojna. Uporabna pa je za osnovne vesti, pa še to le v primeru, če jih preveri človek. Grožnjo novinarstvu bolj kot UI predstavljajo navade bralcev, ki jih zanimajo le kratke informacije, ne pa tudi vir in okoliščine dogajanja.«
Prof. dr. Marko Kreft, biolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani: »Umetno inteligenco redno uporabljamo že skoraj desetletje, pa se tega morda niti ne zavedamo. Z njeno uvedbo so se izboljšali prevodi Googlovega prevajalnika. Na Univerzi v Ljubljani jo uporabljamo pri analizi rezultatov, pri programiranju in preurejanju podatkov ter besedil. Moramo pa upoštevati, da nam ta orodja prej ponudijo kakšno domislico, kot da bi preprosto zapisala, da nimajo odgovora.«
Janja Pavlin Dvoršak, upokojena administrativna tehnica, Ljubljana: »Zadnje čase ne izgubljam časa z iskanjem po spletu, vprašanje zastavim kar ChatGPT. V nekaj sekundah imam jedrnato napisan odgovor ali jasna navodila, kako ravnati ob neki težavi. Dobro sklepa in daje logične rešitve. Odlično lektorira besedila, da ne govorim o prevajanju – to niso več smešni Googlovi prevodi. Celo duhovit zna biti. Saj vem, da gre za stroj in algoritme, a deluje tako človeško.«
Manica Danko, upokojena lektorica angleškega jezika, Ljubljana: »Umetna inteligenca pri učenju tujih jezikov zagotovo predstavlja priložnosti in velike izzive za učitelje in učence na vseh ravneh poučevanja. Menim, da bi bilo dobro učitelje najprej usposobiti, kako prepoznati vse možnosti in morebitne slabosti UI, preden jo začnejo uporabljati. Učence pa nato spodbujati h kritični uporabi, da bodo znali presojati kakovost, uporabnost in koristnost izdelkov UI.«
Jorg Cimperman, izvršni oblikovalec blagovnih znamk, Logatec: »Umetna inteligenca je postala moje nepogrešljivo orodje, saj mi prihrani čas, denar in ustvarjalno energijo. V hipu ponudi slogovne smernice, barvne palete in postavitve. V veliko pomoč mi je pri grafiki, skrajšuje krog korektur, ustvarja ključne koncepte, izdela grafe ter še marsikaj. Tako z UI presegam meje tradicionalnega ustvarjanja in prihranjeni čas usmerjam v pristno človeško domišljijo, ki je še ni mogoče avtomatizirati.«
Miha Kržič, računalničar in predavatelj informacijskih tehnologij, Ljubljana: »Umetna inteligenca pomeni, da računalniki znajo razmišljati podobno kot ljudje. Najdemo jo v telefonih, računalnikih, avtomobilih in celo gospodinjskih napravah. Uporabljam jo za pomoč pri pisanju, iskanju informacij, prevajanju in še marsičem. Z njo si lahko pomagam tudi pri vsakdanjih opravilih. Na naših izobraževanjih smo jo že preizkusili, slušateljem je bilo zanimivo, kako preprosta in uporabna je.«
Karolina Jarc, upokojena slovenistka, Drenov Grič: »UI poskuša novodobnim strojem omogočiti, da razmišljajo in delujejo podobno kot ljudje. To vključuje učenje, reševanje problemov, odločanje, razumevanje jezika in druge sposobnosti. Prinese lahko številne koristi v vsakdanjem življenju. Avtomatizira zapletene procese in omogoča enostaven dostop do informacij in storitev. Zagotovo pa so prisotne slabe strani, o katerih se moramo še poučiti.«
Prof. dr. Olga Markič, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani: »Pojmovanje UI se je skozi čas spreminjalo. Danes igrajo osrednjo vlogo velike baze podatkov in strojno učenje. Sistemi so dokaj uspešni pri prepoznavanju vzorcev in napovedovanju, vendar ne podajajo razlage/utemeljitve za dobljene rezultate. Zato se postavlja vprašanje zaupanja. Nujno je, da UI ne obravnavamo samo z inženirskega vidika, ampak da so vključeni tudi filozofi, družboslovci, umetniki in širša javnost.«