KULTURA KRATKE
GLEDALIŠČE
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ – Moč srca in poguma
Tako so naslovili gledališko sezono, kjer bodo v ospredje stopile zgodbe, ki odkrivajo, kakšna moč in pogum izvirata iz človeške krhkosti, ranljivosti in skrbi. Sezono so odprli s premiero predstave Don Kihot, ki je bila sen, ki za osrednji lik postavi Don Kihoto – žensko, ta v zblaznelem, krutem in neljubečem svetu išče ljubezen. Oktobra bo sledila koprodukcija s SLG Celje. Po motivih proznih del Ivana Cankarja bo uprizoritev In mnogi drugi … avtorjev Bora Ravbarja in Varje Hrvatin, ki sta stereotipno cankarjansko mater osveženo osvetlila z vidika razrednega sramu. V ospredju novembrske premiere Lepotne kraljice Leenane v režiji Luke Marcena bo odnos med materjo in hčerjo. Brutalno iskreno in neusmiljeno duhovito naslikajo portret življenja v majhnem kraju in posameznikov v njem. Zadnja premiera sezone, ki bo konec marca odprla 56. teden slovenske drame, pa bo uprizoritev z Grumovo nagrado ovenčanega besedila Anje Novak - Anjute Tekst telesa. Režiserka predstave Tjaša Črnigoj se v zadnjih letih pri svojem delu osredotoča na zgodbe žensk in njihovih teles in jim daje glas.
MGL V NOVO SEZONO S SATIRO IN KOMEDIJO
Sezona bo posvečena gledališkim velikanom: Dušanu Jovanoviću, Andreju Hiengu, Branislavu Nušiću, Fjodorju Mihajloviču Dostojevskemu in Dariu Foju. Spomnili se bodo obletnic treh velikih avtorjev (Jovanovića, Hienga in Foja) ter njihovih opusov, ki so pomembno oblikovali slovenski in svetovni gledališki prostor. Novo gledališko sezono so poimenovali Nevarna razmerja. Ko so pripravljali program, so spoznali, da je mogoče tolikšno norost, kot zdaj vlada današnjemu času, najnatančneje in najostreje portretirati prav s čopičem humorja, zato je v repertoarju nove sezone veliko ostrih komedij in satir. Sezona na Velikem odru se je začela z Osvajalcem v režiji in priredbi Sebastijana Horvata, ki so jo pripravili ob stoletnici rojstva pisatelja, dramatika, režiserja, scenarista in dramaturga Andreja Hienga. Sledile bodo še komedija Branislava Nušića Pokojnik, satira sovjetskega avtorja in velikega nasprotnika avtokratskega režima nekdanje Sovjetske zveze Jevgenija Švarca Zmaj in poetični glasbeno-gledališki spektakel Orfej in Evridika, kjer je besedilno reinterpretacijo prispevala Urša Majcen, glasbeno partituro pa skladatelj Sašo Vollmaier. V pripravi je tudi dramatizacija romana Besi Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. Nova sezona se bo na Velikem odru končala s kritično aktualno komedijo Buržoazija, ki jo je po naročilu MGL-a napisal Milan Ramšak Marković. Prva premiera Male scene bo dramsko besedilo Nobelovega nagrajenca Jona Fosseja Tukaj v temnem gozdu, ki bo prvič uprizorjena v Sloveniji in jo bodo uprizorili v dvorani Kina Komuna.
70. SEZONA SLOVENSKEGA MLADINSKEGA GLEDALIŠČA
V njej bodo še naprej nagovarjali aktualne družbeno-politične teme. Med drugim se ukvarjajo s femicidom ter pozicijami moči v družbi in na delovnem mestu, velik poudarek dajejo tudi raznolikostim, je povedala direktorica SMG Inga Remeta in dodala, da znotraj nove sezone še vedno zaobjemajo programsko nastavljene in premišljene stvari, ki so vsebinski premislek prejšnjega vodstva, in ga združujejo s programskimi vsebinami novega vodstva. Prvega julija je namreč umetniško vodenje SMG prevzel Marko Bratuš, prej umetniški vodja SNG Nova Gorica.
NOVA SEZONA V ŠENTJAKOBSKEM GLEDALIŠČU
Predstavniki Šentjakobskega gledališča (foto: Peter Teichmeister)
To je še vedno največje ljubiteljsko gledališče pri nas, ki ima 164 članov, lani pa je imelo 800 abonentov. Glavna tema nove sezone bo realizem, izbrana besedila pa bodo ponudila premišljevanje o mnogih težkih situacijah v svetu in pri nas. Zaznamujejo jo štirje abonmaji (Redni, Uspešnica, Zmagovalni in Šolska scena), vpisi trajajo do 18. oktobra, cene so zelo prijazne do abonentov, saj igralci in drugi prostovoljci žrtvujejo svoj prosti čas za gledališče. Sezona se je pravkar začela z dramo Harolda Pinterja Prevara, ki jo je režirala Jasmin Kovic. V ospredje postavlja zapletenost medsebojnih odnosov, pokaže, da prevare niso le ljubezenske, čeprav so motor tega dela, ampak so lahko tudi do prijateljev in skrivanja resnice. Pinter spretno raziskuje psihologijo nezvestobe in ustvarja napetost ter skrivnosti.
RAZSTAVE
MEJNOSTI V GALERIJI GONG
Tema skupinske fotografske razstave v Novi Gorici, ki vključuje 14 avtorjev iz Slovenije, Italije in Avstrije, idejno izhaja iz goriškega prostora. Vendar se vsebina ne navezuje le na mejo kot fizično ločnico, ki je sicer v povojnem obdobju neizbrisno zaznamovala življenje na obmejnem območju, ampak raziskuje pojem mejnosti tudi v kontekstu družbenih, statusnih, socioloških, psiholoških in spolnih opredelitev. Pri tem se opira na osnovno definicijo meje, ki temelji na razlikovanju in opredelitvi drugega – tistega, ki nam stoji nasproti ali je nekdo, ki je drugačen, označen za manjvrednega, manj kulturnega. Z razstavo želijo usmeriti pogled v širše pojmovanje meja in mejnosti, ki vključuje tudi vprašanja o perečih družbenih vprašanjih. Na ogled do 21. oktobra.
OB 130. OBLETNICI ALJAŽEVEGA STOLPA
»Triglav moramo vrniti Slovencem!« S temi besedami se je Jakob Aljaž obrnil na kleparskega mojstra Antona Belca iz Ljubljane, da po njegovih načrtih izdela stolp. Odprtje in blagoslovitev stolpa sta se odvijala 22. avgusta 1895. Posamezne kovinske kose, ki so tehtali od 15 do 20 kilogramov, pa je na najvišji vrh teden dni nosilo šest krepkih mož. Replika stolpa in razstava sta že prepotovali Slovenijo in zamejstvo, do konca januarja naslednjega leta si jo lahko ogledate v Aljaževi rojstni hiši v Zavrhu pod Šmarno goro.
V Planinskem muzeju pa je na ogled razstava Stolp nas gleda – 130 let Aljaževega stolpa, ki raziskuje njegov zgodovinski, kulturni in simbolni pomen ter preobrazbe skozi čas – od narodnoobrambne geste Jakoba Aljaža do sodobnega simbola narodne identitete. Ponuja vpogled v raznolike načine, kako so posamezniki in skupnosti skozi desetletja doživljali Triglav in njegov stolp – kot cilj, prizorišče, simbol upora, oder za osebne in kolektivne zgodbe. Z bogatim gradivom, predmetnimi zgodbami in številnimi anekdotami obiskovalca spodbuja k razmisleku, ali Aljažev stolp še vedno doživljamo kot simbol skupnosti ali kot osebno trofejo. Na ogled bo dve leti.
FILM
ARSENAL V SLOVENSKI KINOTEKI
Inštitut za filmsko in video umetnost Arsenal je bil ustanovljen v Berlinu leta 1963. Zdaj v svoji zbirki hrani več kot 10.000 naslovov, v okviru tokratnega oktobrskega gostovanja bodo predstavili redko videne filmske bisere s poudarjeno dekolonialistično in ekološko noto.
FILMSKA SREČANJA OB KAVI – KINODVOR
Abonma Filmska srečanja ob kavi je namenjen filmskim navdušencem in ljubiteljem kina v tretjem življenjskem obdobju oziroma vsem, ki se v kino radi odpravite na zgodnji ogled filma. Za vas so letos izbrali deset filmskih pripovedi različnih zvrsti, slogov in tematik. Na oglede, ki potekajo ob sredah ob 10. in 15. uri, so povabili izbrane zanimive goste tako iz sveta filma kot z drugih področij. Skupaj z njimi boste razpravljali o videnih filmskih podobah in delili misli, ki se bodo ob njih porajale. Pogovore bosta vodila Irena Matko Lukan, dolgoletna sodelavka Kinodvora in urednica pri založbi Mladinska knjiga, ter igralec, režiser in novinar Toni Cahunek.
V Gledališkem klubu Krka v Ljubljani bodo 23. oktobra gostili popularnega pisatelja, po njegovih delih so nastali popularni filmi, Ferija Lainščka.