Svetloba, ki preganja temo

Prosti časoktober '25Dom Aktualno

Sveče imajo kot razsvetljava in kot del verskih običajev dolgo zgodovino. Poznamo jih veliko vrst, za različne namene, od aromaterapije do romantične razsvetljave, največ pa jih prižgemo na grobovih, še posebej ob 1. novembru.

Poznali so jih že v starem Egiptu, o čemer pričajo najdbe predmetov, podobnih svečnikom, in nekatere upodobitve na grobovih, narejene pa so bile najverjetneje iz vlaknastih rastlin, prepojenih z živalsko maščobo. Iz živalskega (najpogosteje ovčjega) loja so bile tudi sveče v stari Grčiji, kasneje tudi iz čebeljega voska, prav tako so sveče iz voska poznali v starem Rimu, kjer so jih poleg sicer bolj razširjenih oljenk uporabljali kot vir svetlobe. Na Kitajskem so jih v času dinastije Han, približno 200 let pr. n. št., izdelovali iz čebeljega voska, cimetovega olja in voskov, pridobljenih iz žuželk, na Japonskem pa iz rastlinskih olj, uporabljali pa so jih pri verskih obredih in kot vir svetlobe.