NOVICE OD VSEPOVSOD
Jabolko – izjemno darilo narave
Jabolko spada med najbolj priljubljeno sadje, zato ni čudno, da sta mu v oktobru namenjena kar dva praznika: na Kozjanskem in Dolenjskem. Praznik kozjanskega jabolka se tradicionalno odvija drugi teden v oktobru v Podsredi, središču Kozjanskega parka. Prireditve in dogodki, ki se tako ali drugače vrtijo okoli »jabke«, bodo potekali že vse od 5. oktobra. Vrhunec dogajanja pa bo 11. in 12. oktobra. Na osrednjem trgu v Podsredi bodo na prodaj regionalni izdelki, od jabolk iz travniških sadovnjakov, domačih izdelkov in pridelkov do izdelkov umetnostne obrti, odvijal se bo bogat kulturni program, potekale bodo različne igre. V soboto bo odprtje gobarske razstave, tisti spretnejši pa se lahko udeležite tekmovanja v peki »štrudlja« ali lupljenja jabolk, da bi dobili najdaljši olupek … Naslednji konec tedna, torej 18. in 19. oktobra, pa se ljubitelji jabolk odpravite v Dolenjske Toplice. V okviru Praznika topliškega jabolka bodo potekali kmečki in rokodelski sejem ter državno in društveno tekmovanje v ocenjevanju jabolčnih zavitkov, na ogled in pokušanje bodo različne vrste jabolk in dobrot iz njih.
S Kavalirjem po pokopališču Žale
Električno vozilo Kavalir bo obiskovalcem največjega ljubljanskega pokopališča Žale na voljo ob sobotah, nedeljah in praznikih, med 18. in 31. oktobrom pa bo vozil vsak dan v tednu med 8. in 14. uro. Kavalir sprejme do pet oseb in vas popelje do želenega groba oziroma najbližje točke, nato pa vas lahko odpelje tudi nazaj. Prevoz lahko naročite na telefonski številki 031 666 332 ali pa se dogovorite, da vas pride iskat na avtobusna postajališča v okolici Žal.
Jeseni spet dihamo z naravo
V okviru Društva Šola zdravja spet poteka brezplačna vadba Dihamo z naravo. Z inovativnim pristopom, ki združuje gibanje, dihanje, čuječnost, naravo in skupinsko podporo, želijo v društvu preprečevati duševne stiske. Medtem ko redne skupine Šole zdravja po vsej Sloveniji telovadijo vsako jutro pol ure, ta vadba poteka enkrat na teden po 60 minut. Udeleženci se naučijo preprostih vaj, ki jim pomagajo umiriti misli in živčni sistem. Aktivnih je 32 skupin v 23 občinah, ki se jim lahko kadar koli pridružite, kje so, preverite na seznamu: https://solazdravja.com/skupine-po-obcinah/.
Brezplačna pravna pomoč
Humanitarno društvo Pravo za VSE prek tako imenovanih pravnih klinik omogoča osnovno pravno pomoč komur koli, ki jo potrebuje. Opozarjajo pa, da ne nadomeščajo odvetnikov ali notarjev, pač pa dajejo pravne smernice, predstavijo njihove pravice in dolžnosti ali jih napotijo na pristojne institucije. Spletno svetovanje je hitro, anonimno in brezplačno, nudijo pa tudi osebno svetovanje v treh krajih: v Mariboru (v sejni sobi mestne četrti Nova vas na Radvanjski 65) vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu od 17.00 do 18.30, na Ptuju (v prostorih občine na Mestnem trgu 1) vsako prvo soboto v mesecu od 10. do 12. ure ter v Ljubljani (v prostorih občine na Mestnem trgu 1) vsak prvi ponedeljek v mesecu od 17.00 do 18.30. Če želite, se lahko predhodno najavite na elektronskem naslovu: odgovor@pravozavse.si. Na portalu https://www.pravozavse.si/nasveti/ pa najdete številne uporabne nasvete o pravicah pacientov in potrošnikov, družinskem, dednem, stanovanjskem, delovnem ali kazenskem pravu ter obširen spletni vodnik po človekovih pravicah.
Lažno sklicevanje na zvezo potrošnikov
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da nikoli ne pošilja zavarovalniških zastopnikov k potrošnikom. Seznanjeni so namreč, da se nekateri zastopniki ob obiskih lažno sklicujejo, da so prišli preverit njihovo zavarovanje na pobudo ZPS. Potrošnikom svetujejo, naj od osebe, ki jih obišče, zahtevajo identifikacijo in jo preverijo, da ne podpisujejo nobenih dokumentov in ne posredujejo osebnih podatkov brez premisleka, o sumljivem obisku pa naj obvestijo Tržni inšpektorat RS in tudi Zvezo potrošnikov Slovenije.
Brezplačni prevoz po UKC Maribor
Med klinikami UKC Ljubljana in Onkološkega inštituta že dalj časa vozi električno vozilo Kavalir Klinko. Brezplačni prevoz vse dni v letu je namenjen predvsem starejšim ter gibalno in senzorno oviranim osebam. Prevoz lahko tudi naročite na telefonski številki: 041 504 400. Zdaj so podoben prevoz uvedli tudi na območju UKC Maribor in do njega z bližnjih avtobusnih postajališč. Električno vozilo Doktor Maister opravlja brezplačne prevoze na zahtevo od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro ter ob sobotah med 8. in 16. uro. Za prevoz pokličite na številko 030 700 035 ali pa vozilo ustavite na poti.
Lavričeva in Krekova koča sta najboljši
Obiskovalci gora so v akciji Planinske zveze Slovenije (PZS) in spletnega portala Siol.net že enajstič zapored izbirali planinske postojanke, ki se odlikujejo po urejenosti, gostoljubju in ponudbi. Sodelovalo jih je 147, med njimi pa so za naj planinsko kočo 2025 izbrali Lavričevo kočo na Gradišču (509 m, PD Šentvid pri Stični). Krekova koča na Ratitovcu (1644 m, PD za Selško dolino Železniki) pa je že tretjič dobila naziv naj visokogorska planinska koča. Obe zmagovalki družijo dolgoletna družinska oziroma društvena oskrbniška tradicija in slastni flancati, so zapisali pri PZS. (Foto: Manca Ogrin)
Žganjekuha je del nesnovne kulturne dediščine
V register nesnovne kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo je vpisanih že 134 enot, pred kratkim se jim je pridružila še žganjekuha. Gre za proces pridobivanja naravnega žganja z vrenjem in destilacijo različnih vrst sadja ali grozdnih tropin, gozdnih sadežev in zelišč. Na Slovenskem naj bi se žganjekuha razširila v 19. stoletju. Z njo se ohranjata lokalna in regionalna dediščina, saj se vrste žganja razlikujejo glede na lokalne pridelke, tehnike priprave in recepture. Na Primorskem in Notranjskem pridobivajo tropinovec in brinjevec, v Brkinih brkinsko slivovko, na Pohorju in Koroškem borovničevo žganje, v Halozah in Slovenskih goricah pa so kuhali žganje iz slabšega grozdja in grozdnih tropin. Žganjem lahko dodajo tudi različna zelišča, med njimi pa so najbolj razširjeni pelin, vinska rutica, encijan in začimbe. Žganje se uporablja v zdravilne namene, tudi za zunanjo uporabo pri oskrbi ran pri ljudeh in živini, za posebne priložnosti, predvsem pa so ga ponudili najeti delovni sili pri sezonskih kmečkih opravilih, piše na spletni strani registra nesnovne dediščine.
Učinkovit sistem za recikliranje embalaže
V Avstriji že od januarja velja kavcijski sistem za recikliranje embalaže. Prebivalci ob nakupu plastenke ali pločevinke plačajo dodatnih 25 centov, ki jih dobijo nazaj, ko prazno vrnejo v trgovini ali v digitalnih avtomatih. Septembra so postopek še poenostavili. Uporabnik, ki se predhodno vpiše z imenom in e-naslovom, embalažo odda, na zaslonu prejme QR kodo, znesek pa se samodejno nakaže na njegov bančni račun. V parku Schönbrunn, kjer je nameščeno pet avtomatov, pa lahko v sodelovanju z živalskim vrtom obiskovalci prispevek namenijo tudi projektom za zaščito živali. Po vsej Avstriji stoji že 120 avtomatov, največ na Dunaju. Do zdaj so uporabniki z njihovo pomočjo vrnili več kot milijon plastenk in pločevink.
Modra rakovica, škodljiva morska priseljenka
Morski biologi v zadnjih letih opažajo povečano število tujerodnih morskih živalskih vrst, ki svoje življenjsko okolje z juga širijo proti severnemu Jadranu in Tržaškemu zalivu. Na to vpliva tudi (ali predvsem) segrevanje morja. Invazivne vrste jemljejo hrano in prostor avtohtonim živalim, ekosistem se tako spreminja. Tako se je modra rakovica razširila najprej v delti reke Pad v Italiji, nato še v slovenskem morju. Med drugim so jo ulovili ob izlivu reke Dragonje oziroma vzdolž nasipov Sečoveljskih solin, v Jernejevem kanalu, Strunjanu in Pacugu. Na italijanski strani navajajo podatke, da delajo modre rakovice škodo predvsem na gojenih školjkah vongolah, napadajo druge rakovice in ribe ter ribičem trgajo mreže, da pridejo do ulova. Negativne vplive, ki jih povzročajo, bodo omejili tudi tako, da jih bodo v čim večji meri vključili v tukajšnjo kulinariko. Poskrbeli bodo tudi za selektivne ribolovne prakse, s čimer bodo poskušali zmanjšati prisotnost te vrste. Življenjski prostor modrih rakovic je v plitkih vodah in ob izlivih rek, tam, kjer se mešata slana in sladka voda. Niso izbirčne in pojedo vse, saj so agresivne plenilke. Verjetno so k nam prišle z balastnimi vodami tovornih ladij. Pojavljajo se med aprilom in novembrom. Pozimi, ko so temperature nizke, se zakopljejo v mulj ali pa se premaknejo na odprto morje. (Besedilo in fotografija: Nataša Hlaj)