KULTURA KRATKE
Branje je potovanje
Slogan 41. slovenskega knjižnega sejma nakazuje, da bo osrednja pozornost namenjena eni najbolj izjemnih žensk svojega časa – Almi Maximiliani Karlin. Pisala je romane, potopise, črtice, eseje, članke in notne zapise, v katerih se prepletajo oddaljeni svetovi in notranji boji. Rodila se je pred 136 leti v Celju, ki bo mesto v gosteh na knjižnem sejmu. Ta se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, tokrat dan dlje kot običajno, od 24. do 30. novembra. Svojo ponudbo bo predstavilo več kot sto založb in drugih razstavljavcev. Pobližje boste spoznali madžarsko književnost, saj je tokrat država v fokusu Madžarska, ki se lahko pohvali z letošnjim Nobelovim nagrajencem za književnost Lászlóm Krasznahorkaijem. V petih dneh se bo zvrstilo več kot 200 različnih dogodkov: pogovori z avtoricami in avtorji, predstavitve knjig, razprave o aktualnih temah, ustvarjalne delavnice, igrice in pravljice za otroke ... Podelili bodo številne nagrade: za najboljši literarni prvenec, najlepše oblikovano knjigo, najboljšo poslovno knjigo in še druge. Sejem bo odprt med 9. in 20. uro, v nedeljo pa do 18. ure, vstop je brezplačen. Podrobnejši program najdete na: https://knjizni-sejem.si/koledar-dogodkov/.
GLASBA
OPERNI MUZIKAL KETTE
V Kulturnem centru Janeza Trdine si lahko ogledate to obsežno glasbeno-gledališko delo, ki v ospredje postavi lik pesnika Dragotina Ketteja s posebnim poudarkom na njegovi povezavi z Novim mestom. Delo poleg sprehoda skozi pesnikovo kratko in intenzivno življenje vključuje tudi čustveno ljubezensko zgodbo, ki kot rdeča nit prepleta celotno delo in skrbi za njegovo dramatično napetost. Gledalca popelje od Kettejevih ljubljanskih gimnazijskih let z mladostno navihanostjo, razigranostjo in neverjetno odraslim bojem za slovenstvo, odnosa s stricem, zapleta s škofom Missio in profesorskim zborom vse do prihoda v Novo mesto, ki v glasbi zažari kot optimističen in svetel kraj, povezan s pesnikovo veliko ljubeznijo do Angele. Ta del izpostavi njegovo poezijo, vezano na Krko, Glavni trg, Kapitelj, in obenem vpliva na odhod v vojsko. V drugem dejanju doživimo začetek pesnikovega bolehanja, zaradi česar postaja njegov svet manj svetel. Na plan prihajajo spomini in v vrhuncu ponovnega upanja se Kette poslovi. Čeprav Kette v Novem mestu živi za vse čase. Avtor glasbe je Aleš Makovec, avtor libreta in režiser Vinko Möderndorfer, v naslovni vlogi poje tenorist Klemen Torkar. Na sporedu od 12. do 18. novembra.
ROSSINIJEVO POTOVANJE V REIMS V LJUBLJANSKI OPERI
To je iskriva romantično-politična melodrama, navezuje se na Karla X. Burbonskega, ki je zadnja dva tedna in pol preživel v palači Coronini v Gorici, saj je prav v Gorici zbolel za kolero, za večno počivališče pa si je izbral Frančiškanski samostan Kostanjevica nad Novo Gorico. Rossini je opero napisal po naročilu pariške opere. Avtor libreta je Luigi Balocchi. Dogajanje je postavljeno v zdraviliški hotel Zlata lilija, v katerem je zbrana pisana druščina aristokratov in vojaških častnikov z vseh koncev Evrope. Namenjeni so v Reims na kronanje francoskega kralja Karla X., a ostanejo ujeti v zdravilišču, kar ponuja odlično izhodišče za mrežo ljubezenskih zapletov, domiselnih peripetij in komičnih nesporazumov. Nastopa kar 18 solističnih vlog, med njimi devet glavnih, kar je po besedah SNG Opera in balet Ljubljana redkost v opernem repertoarju. Po navedbah dirigenta, sicer direktorja in umetniškega direktorja Opere Marka Hribernika, je duhovito Rossinijevo delo kmalu po krstni uprizoritvi zaradi zahtevnosti pozabljeno čakalo več kot 150 let. Leta 1984 je bilo uprizorjeno na Rossinijevem festivalu in je od takrat reden spremljevalec večjih gledališč. Hribernik je opero označil za glasbeni biser z nebeško glasbo in veliko humorja, ironije in različnih ljubezni. Pod režijo se podpisuje hrvaški režiser Marin Blažević, ki je dejal, da lahko občinstvo pričakuje predvsem dobro zabavo. Med številnimi solisti med drugim nastopajo Nuška Drašček, Martina Zadro, Nina Dominko, Diana Haller, Elena Dobravec, Aljaž Farasin, Dejan M. Vrbančič, Peter Martinčič in Giorgio Surian. Premiero je pospremil tudi podpis sporazuma o dolgoročnem sodelovanju ljubljanske opere z zagrebškim Hrvaškim narodnim gledališčem, kar je po Hribernikovem mnenju lep primer sodelovanja v današnjem svetu, ki postaja vedno bolj razdeljen.
EVITA V SNG MARIBOR
Eden najbolj znanih muzikalov z glasbo Andrewa Lloyda Webra in libretom Tima Ricea je še vedno zelo popularen in izvajan na svetovnih odrih. Navezuje se na zgodbo o nekdanji argentinski prvi dami Eviti Peron, ki je postala ena najbolj slavljenih osebnosti 20. stoletja. Glasbena podoba povezuje latinskoameriške ritme z rokovsko energijo in klasično orkestracijo in prav to zvočno bogastvo, kot so zapisali v mariborskem opernem gledališču, »odseva blišč javnega življenja, pa tudi notranjo razklanost Evitinega osebnega boja«. Vizualno razkošno predstavo je režirala Svetlana Dramlić, dirigent je Patrik Greblo, v naslovni vlogi nastopa Sabina Cvilak, vlogo Juana Perona pa interpretira Mike Sterling.
FILM
BELO SE PERE NA DEVETDESET
To je ganljiv, humoren in navdihujoč film o spopadanju z boleznijo, ki začenja svojo pot v naših kinih 20. novembra. Zgodba temelji na resnični zgodbi in avtobiografskem romanu z istim naslovom in spremlja Bronjo skozi različna obdobja njenega življenja. Potem ko v otroštvu zaradi raka izgubi mamo, se mora v mladosti s to zahrbtno boleznijo soočiti še sama. Kljub številnim in skoraj nepremostljivim izzivom se Bronja z njimi spoprijema z mešanico solz, smeha in neomajnega optimizma. Režiser filma je Marko Naberšnik, ki je skupaj z avtorico knjige Bronjo Žakelj tudi koscenarist filma. Igrajo: Lea Cok, Anica Dobra, Jurij Zrnec, Tjaša Železnik (na fotografiji), Vladimir Tintor, Iva Krajnc Bagola, Saša Tabaković, Polona Juh in številni drugi.
Fotka:
CIKEL DNEVI NEMŠKO GOVOREČEGA FILMA
V sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom, Goethe-Institutom Ljubljana in švicarskim veleposlaništvom bodo novembra v Slovenski kinoteki predstavili pregled sodobne filmske produkcije iz nemško govorečih dežel. Začeli ga bodo z vrhunsko mojstrovino Fritza Langa M. V okviru Friforme Kina Uho pa bo na ogled zgodnja kostumska melodrama filmskega velikana Cecilla B. DeMilla, ki je na filmskem platnu oživil zapeljivo ciganko Carmen. Odigrala jo je ameriška operna diva Geraldine Farrar, film pa bo na violončelu in elektroniki pospremila Tadeja Žele.
RAZSTAVE
MARJAN ŠORLI IN UDOMAČENA ARHITEKTURA
To je prva razstava v novi seriji razstav Predogled, kjer v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje zbirko predstavljajo javnosti. Letos obeležujemo 110. obletnico rojstva in 50. obletnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do zdaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela. Marjan Šorli je bil izredno samosvoj, a hkrati značilen predstavnik slovenske povojne arhitekture. V njegovih hišah najdemo raznovrstne izvore, od Plečnikove šole, raziskovanja anonimne ljudske arhitekture ter uvidov s študijskega potovanja po Evropi in ZDA do anglosaških teorij o psihologiji zaznavanja prostora. Arhitekt se je v naš kulturni prostor zapisal predvsem s svojevrstno materialno govorico in izrazom, ki se vselej giblje po robu. Skozi svoj celotni opus je Šorli ustvarjal arhitekturo po meri človeka. Njegovi premisleki o prostoru so izredno aktualni tudi danes, saj je zagovarjal in gojil principe, kot so sobivanje narave in arhitekture, uporaba preprostih nizko tehnoloških prijemov pri osvetljevanju, zračenju, ogrevanju ali hlajenju prostorov (z vmesnimi conami), iskanje prave mere stavbe in odnos do človeškega merila. Njegov opus odgovarja na vprašanje, kako iz nič ustvariti arhitekturo, ki je zadržana, preprosta, spoštljiva in ji ne moremo ničesar odvzeti. Danes je Šorlijev opus v veliki večini primerov uničen, do nerazpoznavnosti predelan ali močno ogrožen. Tudi večji del projektne dokumentacije in načrtov njegovih projektov je izgubljen. Zahvaljujoč družini pa se je ohranil zanimiv in dragocen del arhiva, ki je jedro razstave. Na ogled do 8. februarja 2026.
FORMA PERENNIS, JOŽE PLEČNIK, GRAFIČNI OBLIKOVALEC
Jožeta Plečnika poznamo predvsem kot arhitekta, toda njegovo delo je bolj raznovrstno. Razstava v Narodni univerzitetni knjižnici želi opozoriti na Plečnika kot izjemnega grafičnega oblikovalca, ki je pomembno vplival na razvoj grafičnega oblikovanja pri nas. Na ogled so izvirni primerki njegovih grafičnih del iz Plečnikove hiše, Wien Museuma in NUK-a ter zasebnih zbirk. Avtor razstave je Andrej Hrausky, razstava je odprta do 15. novembra.