Rokodelstvo kot most med preteklostjo in prihodnostjo

Dobro je vedetijanuar '26Starejši

VESTI IZ ZDUS

Pod tem geslom so potekale letošnje tradicionalne rokodelske delavnice v izolskem hotelu Delfin. Mojstrice, mojstri in številni rokodelci so izdelovali svoje mojstrovine od 15. do 19. decembra. Seveda so bili vmes tudi trenutki za strokovne posvete, druženja, predavanja in zabavo.

Delavnice je tako kot vse do zdaj organizirala Rokodelska komisija Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) in pomenijo enega od najpomembnejših dogodkov na področju ohranjanja slovenskega rokodelstva, ki vsako leto poveže številne ustvarjalce, strokovnjake in predstavnike institucij.

V okviru Zdusa danes deluje več kot 1700 aktivnih rokodelcev, združenih v 170 društvih upokojencev. S sprejetjem zakona o rokodelstvu (ZORr) je bil Zdus skupaj s Slovenskim etnografskim muzejem uradno prepoznan kot pomembno podporno okolje za razvoj in ohranjanje rokodelstva v Sloveniji. Ta prelomnica je dodatno utrdila vlogo starejših generacij kot nosilcev znanja, izkušenj in kulturne dediščine, ki se prenašajo na mlajše rodove.

Posebnost letošnjih delavnic je predstavljala kakovostna nadgradnja programa, saj so delavnice izvajali mojstri, ki imajo nazive ali certifikate s področja rokodelstva Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Tako se še dodatno krepijo strokovnost, prepoznavnost in razvojni potencial rokodelstva. Pomembno je tudi čezmejno sodelovanje, saj so v kulturnem programu nastopili koroški zamejci, rokodelci iz Porabja pa so ves teden sodelovali na delavnicah kot mentorji in udeleženci ter tako prispevali k izmenjavi znanja, izkušenj in utrjevanju skupnega slovenskega kulturnega prostora. Pomemben del dogajanja je bilo tudi medgeneracijsko sodelovanje. Poleg dvanajstih rednih in treh enodnevnih delavnic so na Osnovni šoli Livade Izola potekale štiri medgeneracijske delavnice za učence 4. in 6. razredov pod vodstvom dveh mentorjev. Na njih je sodelovalo več kot 80 učencev, sočasno je potekal še rokodelski bazar, zbrana sredstva pa so namenili šolskemu skladu.

Rokodelske delavnice so v sredo obiskali tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han, predsednica Zdusa Zdenka Jan, generalna sekretarka Andreja Gorše Lotrič, med gosti pa sta bili tudi višja strokovna svetovalka Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Anja Podreka  in predstavnica Slovenskega regionalno razvojnega sklada Tjaša Perkovič. Družno so si ogledali rokodelsko razstavo ter delavnice, ki so potekale sočasno na več različnih prizoriščih. Zdenka Jan je v svojem nagovoru poudarila pomen predanega dela rokodelcev v društvih upokojencev, njihovo vlogo pri ohranjanju znanja, spretnosti in kulturne dediščine ter jih spodbudila, naj tudi v prihodnje ostanejo aktivni, povezani in odprti za sodelovanje ter prenos znanja na mlajše generacije. Minister Han pa je poudaril, da so rokodelske delavnice »lep dokaz, da gremo v pravo smer«, ter poudaril vlogo Zdusa, ki s kakovostno in strokovno izvedenimi programi upravičeno deluje kot eden ključnih nosilcev podpornega okolja na področju rokodelstva.

Rokodelske delavnice so tudi simbol solidarnosti in družbene odgovornosti. Tako kot vsako leto so tudi tokrat rokodelke izolski porodnišnici podarile 50 ročno izdelanih copatk in 100 kapic za novorojenčke, s čimer so na samosvoj način povezale generacije. Naši rokodelci izvajajo in ohranjajo širok spekter rokodelskih panog, med katerimi so vezilstvo, pletilstvo (ročno pletenje in kvačkanje), čipkarstvo, pletarstvo, tkalstvo, kaligrafija, slikanje na steklo, polstenje, izdelovanje cvetja iz papirja in drugih gradiv, barvanje in krašenje velikonočnih jajc, izdelovanje igrač, krpank, velikonočnih butaric ter izdelkov iz suhega cvetja, dišavnic in zelišč. Tradicionalne delavnice v Izoli tako ostajajo živ dokaz, da je rokodelstvo več kot le obrt – je del kulturne identitete, prostor srečevanja in pomemben dejavnik trajnostnega razvoja slovenskega prostora.

Za več vključevanja starejših delavcev

Evropa se sooča z zgodovinskimi demografskimi in tehnološkimi spremembami. Vrzel v znanjih in spretnostih, pomanjkanje delovne sile ter upad delovno aktivnega prebivalstva pomenijo, da mora v celoti izkoristiti svoj potencial, če želi ohraniti gospodarski in socialni model predvsem na področju zaposlovanja starejših delavcev.

Prepogosto so namreč ti delavci obravnavani kot manj prilagodljivi ali manj produktivni, torej ne kot strokovnjaki, ki prinašajo znanje, izkušnje in mentorsko vlogo. Takšno razmišljanje je treba spremeniti, so prepričani v evropski organizaciji AGE Platform Europe, zato so pripravili publikacijo Barometer 2026. Ta ponuja presečno analizo, dobre prakse, konkretna priporočila in strateško vizijo, kako staranje preoblikovati v prednost – za zaposlovanje, inovacije in socialno kohezijo.

Kot kaže Barometer 2026, starostna diskriminacija, omejen dostop do usposabljanja ter toga delovna okolja še vedno preprečujejo številnim starejšim, da bi ostali dejavni na trgu dela. Od približno 50 milijonov Evropejcev zunaj trga dela jih je skoraj 20 milijonov starih med 55 in 64 let. Marsikateri zapuščajo delovna mesta zaradi skrbstvenih obveznosti ali zgodnjega upokojevanja. Stopnja zaposlenosti v tej starostni skupini ostaja za približno deset odstotnih točk nižja od splošnega povprečja. Politike trga dela morajo podpirati vključevanje starejših delavcev, saj so njihove izkušnje in spretnosti ključne za konkurenčnost Evrope in socialno kohezijo. Pobude Evropske komisije, kot so Orodjarna za ukrepanje na področju demografskih sprememb, Akcijski načrt za spretnosti in pomanjkanje delovne sile ter Načrt za kakovostna delovna mesta, poudarjajo, da je podaljševanje zdravih in izpolnjujočih delovnih let osrednjega pomena za doseganje socialnih in gospodarskih ciljev. Vendar moramo narediti še več.

Potrebujemo delovna mesta, ki se prilagajajo ljudem – in ne obratno. To pomeni vlaganje v ergonomijo, prožnost in vseživljenjsko učenje, da bodo starejši delavci lahko še naprej razvijali svoje kompetence in prispevali. Pomeni tudi ciljno usmerjeno nadgrajevanje digitalnih znanj ter krepitev zakonodaje o enakosti in podpore za oskrbovalce, da bodo starejše ženske, ki pogosto opravljajo neplačano skrbstveno delo, lahko ostale dejavne in cenjene tudi v plačanem delu. Enako pomembno je spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja. Ko mlajši in starejši delavci izmenjujejo znanja in izkušnje, postajajo organizacije močnejše in inovativnejše. Pobude, kot je prihajajoča evropska strategija medgeneracijske pravičnosti, lahko pomagajo to kulturo vključiti v politike in delovna okolja ter zagotoviti, da vključevanje postane pravilo, ne izjema.

Ustvarjanje priložnosti za dejavno sodelovanje starejših delavcev je naložba v skupnosti, gospodarstva in evropski socialni model. AGE Barometer opominja, da staranja ne smemo razumeti kot breme, temveč kot priložnost za izgradnjo bolj odporne in vključujoče Evrope. Heidrun Mollenkopf, predsednica AGE Platform Europe, je dejala, da v evropskem prostoru, ki ga zaznamujejo pomanjkanje delovne sile, pospešena digitalizacija in zeleni prehod, starostna diskriminacija na delovnem mestu narašča ter vse bolj izključuje predvsem starejše delavce, ki se srečujejo s stereotipi in predsodki, ki omejujejo njihove karierne priložnosti. Starizem se kaže v omejenem dostopu do usposabljanja, napredovanja in celo ohranjanja zaposlitve. Posledica je pogosto dolgotrajna brezposelnost ali nezaželeno zgodnje upokojevanje, še posebej starejših, ki se spopadajo s presečno diskriminacijo. Po podatkih iz leta 2023 v nekaterih državah stopnja zaposlenosti starejših žensk znaša le 40 odstotkov.

AGE Barometer 2026 demografske spremembe obravnava na podlagi treh ključnih trendov: digitalizacije, zelenega prehoda in pomanjkanja delovne sile. Poudarja nujnost prilagoditve zaposlitvenih politik, da bodo vključujoče, trajnostne in usmerjene v potrebe vseh generacij. Spremembe ponujajo priložnosti za kakovostne in trajnostne poklicne poti, vendar le ob ustrezno oblikovanih politikah. Izkušnje, odpornost in prispevki starejših delavcev morajo biti prepoznani kot prednost. Dobro staranje pri delu in trajnost morata postati temeljni vrednoti sodobnega trga dela. AGE zato poziva k politikam in praksam, ki spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje, vseživljenjsko učenje in zdrave delovne pogoje, pri razpravah pa morajo sodelovati tudi starejši delavci.

Č. K., L. Č. (foto: Zdus)