NOVICE OD VSEPOVSOD
Humor je najboljše črnilo
Letošnja tema Meseca pisanja z roko, ki poteka ves januar, je humor. Kot so zapisali v Društvu Radi pišemo z roko, želijo pokazati, da smeh in dobra volja ob pisanju povezujeta ljudi ter prinašata lahkotnost v vsakdan. Smeh v pogovoru deluje podobno kot ločila v pisnem jeziku: pomaga regulirati ritem, prehode in bližino. Če govorimo, je smeh kot vejica, če se igramo, je smeh kot vezaj. Ne pozabimo, da pisanje z roko krepi spomin, ustvarjalno mišljenje in izražanje čustev, z dodatkom humorja pa gradi mostove med generacijami. K sodelovanju so povabili tri ambasadorje – humoriste in igralce, ki so prispevali svoje rokopise za plakate, to so Juš Milčinski, Boštjan Gorenc - Pižama in Lucija Ćirović. Sodeluje lahko kdor koli, posamezniki, družine, društva, šole, prijateljski krogi, pomembno je le, da z roko zapišete šaljive zapise, anekdote, humoristične zgodbe, morda navodila za uspešno lenarjenje ...
Deset najvplivnejših pravnikov leta 2025
Na osrednjem slovenskem pravnem portalu IUS-INFO se je končal 25. izbor desetih najvplivnejših pravnikov v letu 2025. Izmed dvajsetih finalistov sta se med najvplivnejše uvrstili tudi dve pravnici. Najvplivnejši pravniki po mnenju strokovne in splošne javnosti so: Sara Ahlin Doljak, Matej Avbelj, Miro Cerar, Šime Ivanjko, Klemen Jaklič, Igor Kaučič, Marijan Papež, Nataša Pirc Musar, Miha Šepec in Jan Zobec. Vsako leto jih veliko prihaja iz akademskih krogov, manj pa iz institucij, kjer sta prav tako zelo pomembna dobro pravno znanje in prodornost. Letos se je med najuglednejše pravnike uvrstil tudi dolgoletni generalni direktor Zpiza Marijan Papež, ki je med drugim veliko prispeval k novi pokojninski reformi. (Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž)
Predsednica odlikovala zaslužne državljane
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred dnevom samostojnosti in enotnosti podelila državna priznanja zaslužnim posameznikom in društvom. Zlati red za zasluge je za izjemne športne uspehe ter pomemben prispevek k razvoju parastrelstva in parašporta prejel Franček Gorazd Tiršek, za izjemen pomen pri ohranjanju pisne kulturne dediščine pa Arhiv Republike Slovenije, ki letos praznuje 80 let delovanja. Red za zasluge so prejeli: mladi znanstvenik Peter Andolšek, ustvarjalka slovenskega donorskega in transplantacijskega sistema Danica Avsec, glasbenik in član zasedbe Fantje s Praprotna Andrej Bergant, psihologinja Ljubica Marjanovič Umek, umetnica Aleksandra Valentina Turcu, onkolog Branko Zakotnik, psihiatrinja Martina Žmuc Tomori ter Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Medaljo za zasluge pa so prejeli profesor Aleš Arih, prevajalec Ljudmil Dimitrov, zagovornik pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji Rafko Dolhar, zagovornik slovenske manjšine na Koroškem Štefan Domej, Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije in zagovornica dolgotrajne oskrbe Valerija Lekić Poljšak. Prejeli so jo tudi zagovornik pravic slovenske skupnosti na Goriškem Marijan Markežič, zagovornik krepitve slovenske identitete Rudi Merljak, podjetnik Yukio Mori, zdravstvenica Veronika Pretnar Kunstek, političarka Vika Potočnik, športni pedagog Aldo Rupel, pedagoginja Stanislava Sosič, glasbeni projekt avtorjev pesnika Kajetana Koviča, skladatelja Jerka Novaka in pevke Nece Falk ter Romsko društvo Romani Union Murska Sobota.
Med lučke ob jezerih
Udeleženci decembrskega izleta Vzajemnosti in agencije Alpetour smo obiskali kar dve avstrijski zvezni deželi: Zgornjo Avstrijo in Solnograško. V čudovitem sončnem vremenu smo se ustavili v vasici ob jezeru Mondsee, znani po mogočni baročni cerkvi sv. Mihaela – v njej je bil namreč posnet prizor poroke Marie in Georga von Trappa iz priljubljenega filma Moje pesmi, moje sanje. Nato smo se zapeljali do vasi St. Gilgen, le 25 kilometrov oddaljeni od Salzburga. Imenujejo jo kar Mozartova vas, čeprav je čudežni deček nikoli ni obiskal, je pa tu živela njegova menda še bolj glasbeno talentirana sestra Nannerl. Adventno vzdušje privablja številne turiste z vseh koncev sveta, kot smo opazili na ladjici, s katero smo se zapeljali čez jezero Wolfgangsee. V starem delu mesta St. Wolfgang pod mogočno goro Schafberg smo odkrili enega najlepših božičnih sejmov.
Druga hiša hospica bo zrasla na jugovzhodu Slovenije
Na Lešnici v bližini Novega mesta bodo zgradili drugo slovensko hišo hospica, ki bo bolnikom z neozdravljivimi boleznimi zagotovila dostojno in sočutno oskrbo do konca življenja. Stala bo na mestu nekdanjega vrtca Marjetica na Lešnici pri Otočcu, v njej bo deset sob za deset stanovalcev, po potrebi jo bodo lahko še razširili. Prve oskrbovance naj bi hiša sprejela v dveh letih. K projektu je pristopilo osem dolenjskih in belokranjskih občin, tj. Mestna občina Novo mesto in občine Črnomelj, Žužemberk, Semič, Straža, Šmarješke Toplice, Mirna Peč in Škocjan. Kot predvideva pogodba o sodelovanju, ki so jo županja in župani podpisali tik pred božičnimi prazniki, bodo del finančnih sredstev zagotovili iz presežkov javnega zavoda Dolenjske lekarne, preostali del pa bodo v skladu z dogovorjenimi deleži prispevale sodelujoče občine. Predsednik območnega odbora Društva Hospic Dolenjska, Posavje in Bela krajina Jani Kramar se je zahvalil občinam, da so se odločile za projekt, saj stacionarne hospice zelo potrebujemo, trenutno imamo le enega v Ljubljani.
Razstavi v UKC Ljubljana
Galerija Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je ena najbolj obiskanih, saj je odprta 24 ur na dan, 365 dni v letu. Ob 50. obletnici odprtja glavne stavbe hospitala in 240. obletnici odprtja prve civilne bolnišnice so sredi decembra odprli kar dve novi razstavi. Na ogled so likovna dela kar 40 članov likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Medicinske fakultete dr. Lojza Kraigherja. Galerijo v glavni avli so pred kratkim razširili in v njej razstavlja dolgoletni mentor likovne sekcije, akademski slikar Janez Kovačič. Ta je tudi prejel posebno priznanje UKCL za izjemen prispevek na področju razvoja likovnega umetniškega ustvarjanja. Priznanje UKCL je na odprtju prejel tudi dirigent Milivoj Šurbek, dirigent zbora Vox Medicorum, za izjemen prispevek na področju glasbe in razvoja glasbenega ustvarjanja članov društva. V kliničnem centru si zelo prizadevajo bolnikom in zaposlenim ustvariti bolj prijazno in spodbudno bolnišnično okolje. Kulturno-umetniško društvo deluje že več kot 45 let in združuje čez 200 članov, med njimi so večinoma sedanji pa tudi nekdanji zaposleni, ki se ukvarjajo z likovno ali glasbeno umetnostjo. Redno prirejajo likovne razstave in koncerte glasbenih skupin društva (Vox Medicorum, Camerata Medica, Cor, Pro Medico, Big Band in druge zasedbe).



