Odličen poznavalec smučarskih skokov
ŠPORTNI VETERANI : OTO GIACOMELLI
Oto Giacomelli
Srečala sva se kak dan pred njegovim rojstnim dnem; 84 jih je januarja dopolnil Oto Giacomelli, nekdanji smučarski skakalec, reprezentant, trener, strokovni komentator, poklicni novinar in (so)ustanovitelj Smučarskega skakalnega kluba Ilirija.
V prvi vrsti pa je izredno družaben in še vedno aktiven gospod. »Družba, pogovor in še kaj podobnega, samo da se ne prepustimo lenobi,« pove Oto Giacomelli, ki živi v Ljubljani. »Kot poklicni novinar sem bil že tako ali tako nenehno med ljudmi. Navajen sem bil, da sem živel brez urnika, in nekako tako je še zdaj, vendar s precej omejitvami, ki jih leta pač prinesejo s seboj. No, in tako imam zdaj svojo novinarsko družbo pa prijateljsko, v kateri se družimo znanci, prijatelji, športno, ki je neke vrste posledica mojega dolgoletnega športnega udejstvovanja v različnih klubih in športnih organizacijah,« pravi sogovornik, ki je že dobri dve desetletji upokojen.
Oto Giacomelli ima bogato biografijo. V mladih letih je kot smučar skakalec tekmoval za ljubljanski skakalni klub Ilirija. Od 1960 do 1969 je bil član državne reprezentance. Dve leti je bil asistent zveznega trenerja Zdeněka Remse na Športni zvezi Jugoslavije, nato v različnih obdobjih trener italijanske, švedske in francoske reprezentance. Bil je pobudnik in (so)ustanovitelj Smučarskega skakalnega kluba Ilirija, prvega specializiranega društva za smučarske skoke v Sloveniji, eno mandatno obdobje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tudi njegov predsednik. Sodeloval je v odborih Športne zveze Ljubljana in Olimpijskega komiteja Slovenije. Med drugim je napisal razvojni program ljubljanskega športa v Ljubljani in sodeloval pri snovanju pravil krovne slovenske športne organizacije. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja je bil aktiven zlasti kot organizator usposabljanja trenerjev ter pisec, prevajalec in prirejevalec strokovne literature. Je avtor Učnega načrta za usmerjevalne selekcije v smučarskih skokih in številnih drugih konceptov, med drugim Mreže smučarskih skakalnic v Republiki Sloveniji. V sezoni 2000/01 je bil na Smučarski zvezi Slovenije športni direktor reprezentanc v skokih in nordijski kombinaciji. Bil je republiški, zvezni in v letih od 1992 do 2002 mednarodni sodnik za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo. Med drugim je leta 1999 sodil na svetovnem prvenstvu v avstrijskem Ramsauu in na številnih tekmovanjih za svetovni pokal.
Poleg krajših izletov v skoke je bil od leta 1980 do 2005 športni novinar Dela s poudarkom na športni politiki, smučanju, atletiki, kolesarstvu, gimnastiki in še nekaterih drugih individualnih športnih panogah. Je soavtor knjige Planica 1934–1999. Dve leti je urejal Olimpijske kroge, glasilo Olimpijskega komiteja Slovenije in Smučarske zveze Slovenije. Pred dobrimi desetimi leti pa je v soavtorstvu izdal tudi knjigo z naslovom Na krilih smučarskih letalcev. Bo morda doživela dopolnjen ponatis? »Morda pa res,« doda Giacomelli.
Pazimo na sklepe
Kondicije ima še kar precej. »Kar pa je najpomembnejše, tudi kakih poškodb, ki bi se vlekle iz preteklosti, nimam. Pustiva zdaj malenkosti, ki jih prinesejo leta,« z nasmehom pove Giacomelli. Redno igra tenis s prijatelji. »Srede so naše in pika,« pove in doda, da se mu dozdeva, da se je športno nekolikanj polenil. Še pred nekaj leti je redno tekel, dva- do trikrat na teden. Zdaj veliko pozornosti in časa namenja sprehodom z ženo. »Hoja je zadnja stvar, ki jo je treba opustiti. Je pa priporočljivo, da ob tem redno spremljamo srčni utrip in poskrbimo za ustrezno obutev. Potem bo hoja res postala učinkovito zdravilo, pove in strne misel, da si pač ne gre izrabljati ostarelih sklepov.
Da je sogovornik pri svojih 84 letih še vedno izredno aktiven, se lahko zahvali genom, dolgoletnemu treningu in športanju. »V vsakem primeru pa se je treba zjutraj lahkotno razgibati od glave do pet, s hrano nimam težav, če sem lačen, jem,« pove sogovornik, a pri tem doda, da se ne spomni, da bi kdaj izpustil zajtrk. Pozimi rad malce dlje poleži, rad bere, včasih še kaj napiše, če ga kdo zaprosi.
Pa še brez enega vprašanja ni šlo na koncu, in sicer ali bo spremljal olimpijske igre v Italiji. Kot iz topa izstreli: »Seveda, logično. Ob vseh uspehih naših smučarskih skakalk in skakalcev, na kar sem kot nekdanji skakalec izredno ponosen, bom stiskal pesti, saj jim tako kot vsem našim tekmovalcem iskreno privoščim uspehe v obliki kolajn. Najžlahtnejših, se razume. Ker si jih zaslužijo.«