80 let povezanosti, solidarnosti in dostojanstva starejših

Dobro je vedetifebruar '26Starejši

Vesti iz Zdus 

Letošnje leto je za Zvezo društev upokojencev Slovenije posebno in simbolno. Mineva namreč 80 let od ustanovitve te največje in najstarejše nevladne organizacije starejših v Sloveniji. To pomeni osem desetletij vztrajnosti, prostovoljstva, solidarnosti ter prizadevanja za boljše in dostojnejše življenje starejših generacij.

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) ima svoje korenine v povojnem času, ko je država na novo vzpostavljala temeljne družbene institucije. Na podlagi sklepa ministrstva za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije, ki ga je podpisal Boris Kraigher, je bila sprejeta odločitev, da se vsi slovenski upokojenci, državni in zasebni, povežejo v enotno reprezentativno organizacijo. Tako je bil v Ljubljani pred 80 leti ustanovni občni zbor takratnega Društva upokojencev Ljudske republike Slovenije, na katerem so sprejeli temeljna pravila in program delovanja, pravilnik o posmrtnem in podpornem skladu, izvoljen je bil tudi delavski odbor. Takratni časopis Slovenski poročevalec je zapisal: »Društvo upokojencev LRS danes stopa pred svoje člane in vse še neorganizirane upokojenke in upokojence z lastnim programom in lastnimi delegati v organih odločanja ljudske oblasti.« Program društva je že takrat jasno opredeljeval njegovo poslanstvo: zaščito in izboljševanje gmotnega, stanovskega in socialnega položaja upokojencev, njihovo zastopanje v odnosu do oblasti ter razvoj socialnih in človekoljubnih dejavnosti. Predvidena je bila tudi ustanovitev podružnic, društvenih domov, okrevališč ter podpornih skladov – zametkov kasnejšega razvejanega sistema pomoči starejšim.

Za prvega predsednika Društva upokojencev LRS je bil izvoljen Janko Dolžan, pravnik in poznavalec pokojninskega sistema. Že v prvih letih delovanja je organizacija jasno pokazala, da njeno poslanstvo presega zgolj interesno povezovanje – v središče je postavila socialno varnost, človekovo dostojanstvo in aktivno vlogo starejših v družbi. Leta 1947 je izšla tudi prva številka glasila Upokojenec, s katerim je začela sistematično obveščati, povezovati in izobraževati svoje članstvo. V naslednjih desetletjih se je organizacija razvijala skladno s širšim družbenopolitičnim okoljem, vključno s povezovanjem v takratne sindikalne strukture. Spreminjala so se imena in organizacijske oblike, vendar je temeljno poslanstvo ostajalo nespremenjeno: biti glas upokojencev ter pomemben steber socialne in medgeneracijske solidarnosti.

Iz povojnih razmer so upokojenci dobili svojo zvezo – kot glas modrosti, izkušenj in medsebojne pomoči. Z vsakim novim društvom se je krepila zavest, da starost ni obrobje družbenega dogajanja, temveč njen sestavni in dragoceni del. Zdus je postajal stičišče srečevanj, kulture, družbenega udejstvovanja in pripadnosti. Postopoma se je uveljavil kot odločen zagovornik socialne varnosti, spoštovanja starejše generacije ter enakopravne obravnave v vseh življenjskih obdobjih.

Most med generacijami 

Tudi ob nastanku samostojne države Slovenije je Zdus ostal zvest svojemu temeljnemu poslanstvu: varovati posameznika in njegovo dostojanstvo ne glede na spremembe političnih in družbenih sistemov, v novem tisočletju pa je starost dobila dodatno razsežnost. Znanje, izkušnje in prostovoljstvo starejših so postali prepoznani kot pomemben družbeni kapital. Zdus se je uveljavil kot most med generacijami, ki povezuje preteklost z izzivi prihodnosti in dokazuje, da solidarnost ni vrednota preteklosti, temveč temelj trajnostne družbe. Danes združuje več sto društev upokojencev po vsej Sloveniji in predstavlja enega najmočnejših ter najbolj prepoznavnih glasov starejših v javnem prostoru. Njegova moč izhaja iz lokalnih okolij, iz društev, kjer se ljudje poznajo, si pomagajo in skupaj ustvarjajo. Prav ta razvejana mreža prostovoljcev in aktivnih članov je srce organizacije ter razlog, da Zdus ostaja živa, vplivna in družbeno pomembna nevladna organizacija.

Posebno mesto v njegovem delovanju ima socialnovarstveni program Starejši za starejše, eden najbolj prepoznavnih prostovoljskih programov v Sloveniji, ki je pogosto naveden tudi kot primer dobre prakse. Program dokazuje, da solidarnost med starejšimi ni le načelo, temveč vsakodnevna praksa. Obisk, pogovor, pomoč in predvsem občutek, da nihče ni spregledan ali pozabljen. Poleg tega Zdus izvaja številne programe s področij aktivnega staranja, kulture, športa, izobraževanja, digitalne pismenosti ter medgeneracijskega sodelovanja. Ob 80. obletnici delovanja je Zveza društev upokojencev Slovenije v izolskem hotelu Delfin pripravila slavnostno akademijo, o kateri bomo poročali v prihodnji številki.

Č. K., fotografija: Arhiv Kamra

Obljube ostajajo na papirju

Medgeneracijska koalicija Slovenije (MeKoS) je pripravila celovit pregled izpolnjevanja koalicijskih obljub Vlade Republike Slovenije v mandatu 2022–2026 s posebnim poudarkom na položaju mladih in starejših.

MeKoS združuje predstavnike Dijaške organizacije Slovenije, Študentske organizacije Slovenije, Mladinskega sveta Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije. Analiza razkriva izrazit razkorak med napovedmi in dejanskimi ukrepi ter opozarja, da številne ključne obljube ostajajo neuresničene ali le delno izvedene. Mladi ugotavljajo, da se odločitve pogosto sprejemajo brez njihovega sodelovanja. 

Na področju pokojninske reforme analiza ugotavlja, da spremembe ne izboljšujejo položaja sedanjih in prihodnjih upokojencev. Podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojnin in nov način usklajevanja zmanjšujeta realno vrednost pokojnin ter slabita medgeneracijsko solidarnost. Dvig upokojitvene starosti dodatno obremenjuje starejše delavce, ne da bi jim zagotovil večjo izbiro ali varnost. Posebno skrb vzbujajo tudi nejasnosti pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe, ki številnim uporabnikom povzročajo občutek negotovosti in strahu pred izgubo pravic. Zveza društev upokojencev Slovenije opozarja, da inflacija in naraščajoči življenjski stroški vse bolj ogrožajo socialni položaj starejših.

Kljub obljubam o množični gradnji javnih in neprofitnih stanovanj v tem mandatu ni bilo zgrajenih novih študentskih in dijaških domov, obstoječe kapacitete pa so pogosto neustrezne in nevarne. Subvencije za najemnine ne sledijo rasti cen, regulacija kratkoročnega oddajanja stanovanj pa se   uvaja počasi in neenotno. Posledično se pritisk na najemni trg ne zmanjšuje. Sprejeta zakonodaja in priprava nacionalnega stanovanjskega programa predstavljata korak v pravo smer, vendar večina ukrepov še ni začela učinkovati v praksi.

Posodobitev zakona o duševnem zdravju zamuja, primanjkuje strokovnjakov, čakalne dobe so dolge, dostop do pomoči pa pogosto omejen. Ustanavljanje centrov za duševno zdravje in preventivni programi so pozitiven premik, vendar ostajajo storitve razdrobljene in nestabilno financirane.

Na področju trajnostne mobilnosti, stanovanjske politike za starejše in zaščite pokojnin ni bilo bistvenih izboljšav. Pozitiven primer predstavlja ponovna uvedba zagotovljene vdovske pokojnine, ki izboljšuje socialno varnost najranljivejših. MeKoS v zaključku poudarja, da so bili posamezni premiki doseženi, vendar večina ključnih reform ostaja nedokončana ali le formalna. Mladi in starejši še vedno nosijo breme sistemskih pomanjkljivosti, ki se kopičijo že desetletja. Zato MeKoS poziva k večji politični odgovornosti, resničnemu dialogu s civilno družbo ter oblikovanju dolgoročnih, merljivih in pravičnih politik, ki bodo izboljšale kakovost življenja vseh generacij.

Črt Kanoni