Japonska umetnost pripovedovanja
Kamišibaj je danes zanimiv predvsem zaradi preprostosti, saj v primerjavi z mnogimi umetniškimi praksami ne uporablja zahtevnih tehnologij in pripomočkov, temveč se osredotoča na medčloveški stik.
Zasnova pri nas malo znanega namiznega gledališča je preprosta: govorec na osvetljeno mizo postavi majhen, pogosto lastnoročno izdelan kovček, ki predstavlja oder – butaj. V njem so skrite slike, ki jih animator izmenjuje in z njihovo pomočjo pripoveduje zgodbo. Kljub minimalističnim rekvizitom so zgodbe zelo doživete. Včasih jih popestri kakšna lutka ali glasbeni inštrument. Največji čar pa jim daje bolj ali manj doživeto pripovedovanje zgodbe, ki v intimnem vzdušju dobesedno začara občinstvo. Ta način predstav izvira iz tridesetih let preteklega stoletja iz Japonske, kjer so še danes zelo priljubljene, in to kljub pojavu televizije, ki so jo sprva poimenovali kar električni kamišibaj.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.