NOVICE OD VSEPOVSOD
Od rituala do karnevala
Človek si želi biti kdaj pa kdaj nekdo drug, je že pred 60 leti zapisal Niko Kuret, eden najboljših poznavalcev pustnih običajev pri nas. Pustna tradicija je dolga in bogata, celo izrazov za maskirance imamo veliko: maškare, maškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, škoromati, kurenti, koranti ... Maskiranje je značilno še za različne šege (ob poroki, brucovanju, abrahamu), pojavlja se ob raznih cerkvenih in posvetnih praznikih. Tako ni le zabava, ampak je pomemben družbeni element, ki povezuje generacije in krepi kolektivno zavest, so ob odprtju občasne razstave Maske: Od rituala do karnevala povedali v Slovenskem etnografskem muzeju. Na ogled bo do konca poletja 2027. Poleg zanimivih razlag o zgodovini maskiranja in sodobnih ritualih je na ogled kar 120 razstavnih predmetov. Med slovenskimi so to maske in oprave oračev iz Okiča, cerkljanskih laufarjev, maska baba deda nosi iz Haloz, maska Butalca iz Cerknice, oprave ponikovskih mačkar iz Dobrepolja, hrušiških škoromatov iz Brkinov, liških pustov iz Kanala ob Soči in druge. Prav tako je mogoče videti maske iz Afrike, Indonezije ter Mehike. Pripravljajo tudi vodene oglede, v nedeljo, 8. februarja, popoldne pa bodo sodelovali tudi cerkljanski laufarji.
Študenti spoznavajo izzive demence
Na Fakulteti za socialno delo v sklopu modula Socialno delo s starimi ljudmi vsako leto pripravijo javno prireditev Alzheimer café. Letos so študentke in en študent četrtega letnika predstavili teme, v katerih so temeljito osvetlili problem demence z vseh vidikov. Od vprašanja človekovih pravic pri oskrbi ter položaja ljudi z demenco v kontekstu družbene stigmatizacije in socialne izključenosti, vpliva prijaznih okolij in skupnosti za ljudi z demenco do družinskih odnosov, neformalne oskrbe, institucionalne in skupnostne oskrbe in tudi življenja z demenco pri ljudeh, mlajših od 65 let. Na prireditev so povabili predstavnike organizacij, ki v Ljubljani delajo s starejšimi, ter njihove uporabnike in stanovalce okoliških blokov, da bi, kot je povedal asistent Anže Štrancar, študentje dobili izkušnje z dejanskimi izzivi bolezni. V razpravi so udeleženci poudarjali, da je treba vso energijo vložiti v to, da ljudje z demenco čim dalj ostanejo v domačem, znanem okolju, svojcem pa je treba ponuditi primerno podporo in pomoč, ob tem pa je nujno tudi razvijati in dopolnjevati institucionalno oskrbo. S tem se je strinjal tudi dr. Luka Omladič, državni sekretar z ministrstva za solidarno prihodnost, ki je poudaril nujnost odpiranja centrov za ljudi z demenco po vsej državi. Zanimive so izkušnje stanovalk Doma starejših občanov Ljubljana Bežigrad, ki so poudarile, da je življenje v njihovem domu dobro organizirano in je verjetno marsikomu v domu lepše kot doma. (Besedilo in fotografija: J. H.)
Ko ilustracije oživijo
Knjižne ilustracije niso zgolj podobe v knjigah, temveč prava umetniška dela, ki nagovarjajo vse generacije. Ko legendarni junaki iz otroških knjig oživijo, pa je svojevrstno doživetje. Na stenah največje dvorane Ljubljanskega gradu – Kazemate se s pomočjo šestnajstih projektorjev sprehajajo Tri botre lisičice, med drugim spremljamo letenje deklice Jelke z rumenim dežnikom, pa dogodivščine Modrega Medvedka ter Zmaja Direndaja, vidimo Pika Dinozavra v naravni velikosti … Ob glasbi Janeza Dovča se tako predstavljajo slovenski ilustratorji: Zvonko Čoh, Ančka Gošnik Godec, Marjanca Jemec Božič, Maja P. Kastelic, Marjan Manček, Lila Prap, Jelka Reichman, Alenka Sottler, Damijan Stepančič, Hana Stupica, Marlenka Stupica, Peter Škerl in Ana Zavadlav. Prostorska projekcija Ko ilustracije oživijo je nastala v sodelovanju z Mladinsko knjigo ob njeni 80-letnici, ogledate si jo lahko do januarja 2027.
Negovanje vezi z upokojenimi sodelavci
Novomeška Krka je eno vse redkejših podjetij, ki skrbno neguje vezi z nekdanjimi sodelavci. Na tradicionalnem srečanju, ki so ga pripravili v začetku januarja na Otočcu, se je od skupno 2550 upokojencev zbrala dobra polovica. Med njimi je bilo 133 tistih, ki so se upokojili v lanskem letu, in so prejeli spominsko darilo. Srečanje je potekalo ob obujanju spominov in nastopu glasbenikov Lucije Selak in Jerneja Šuštaršiča ter Okteta Krka. Predsednik uprave Jože Colarič je v nagovoru poudaril, da je uspeh podjetja rezultat skupnega dela vseh generacij zaposlenih, kar cenijo. Poleg vabila na srečanje so Krkini upokojenci na domači naslov prejeli novoletno darilo – volnene copate, ki so jih izdelali varovanci Varstveno-delovnega centra Novo mesto, pa tudi tradicionalno nagrado v višini 175 evrov. Čez leto jim podjetje omogoča ugodnejše letovanje v njihovih počitniških zmogljivostih, rekreacijo in športne dejavnosti prek Trim kluba Krka. Prav tako omogoča prostore za delovanje Društva upokojencev Krka. Člani imajo priložnost za druženje in vseživljenjsko učenje ter skrb za zdravje in kakovost življenja, vsebine o svojem delovanju pa objavljajo tudi v posebni rubriki v interni reviji Utrip.
Od kulturnega praznika do gregorjevega
Ljubljana bo dober mesec v znamenju posebnega festivala ljubezni, umetnosti in vandranja, LUV fest namreč povezuje kulturo, umetnost, glasbo, kulinariko in druženje. Odvija se med 8. februarjem, ko se spominjamo pesnika Franceta Prešerna, in 12. marcem, ko se ženijo ptički. V tem času bodo potekali številni koncerti, gledališke igre, vodenja po razstavah ter drugi dogodki, med drugim Valentinov ples v Festivalni dvorani (20. februarja). Na Čufarjevi ulici bo umetniška instalacija v obliki svetlobnih elementov Brstenje avtorice Nike Erjavec, na Wolfovi ulici se bodo vnovič pojavile pisane ptičje hišice Tjaše Peserl, park Zvezda pa bodo osvetljevale Cvetilke, ulične svetilke iz geotekstila, ki jih bodo poslikali osnovnošolci. Podrobnejši program najdete na: https://www.visitljubljana.com/.
V sklopu LUV festivala je tudi 11. festival zvončkov, ki bo potekal v ljubljanskem Botaničnem vrtu zadnji februarski konec tedna (od 27. februarja do 1. marca). Tam hranijo več kot petdeset različnih sort navadnega malega zvončka, na predavanjih in delavnicah pa lahko izveste še marsikaj zanimivega o teh na videz krhkih, a v resnici zelo trdoživih cvetic.
foto: marko Delbello Ocepek
Kam z odpadnim jedilnim oljem?
V pustnem času bomo zagotovo večkrat cvrli sladke dobrote. Ob tem se moramo spomniti, da olja, ki smo ga uporabili pri pečenju oziroma cvrenju, ali maščob iz različnih živil, stare margarine in podobnega nikoli ne smemo odvreči med biološke odpadke, kaj šele v odtok. Maščoba namreč maši cevi, povzroča visoke stroške čiščenja kanalizacije in nastanek maščobnih balvanov. Seveda olja ali drugih maščob ne smemo zavreči v naravi, saj preprečuje prezračevanje voda, otežuje mikrobiološko razgradnjo v čistilnih napravah in kompostu ter obremenjuje podtalnico. Če ste spretnejši, olje precedite in iz njega izdelajte svečo, milo ali zeliščno mazilo. Najbolje pa je, da odpadno jedilno olje zbirate v kozarcih ali steklenicah in ga nato odnesete v ulični zbiralnik, premično zbiralnico ali zbirni center. Iz njega namreč izdelujejo biodizel. V sodelovanju z društvom Ekologi brez meja so zbiralnike postavili pred večjimi Sparovimi trgovinami. Ob oddaji odpadnega olja dobite dobroimetje za naslednji nakup v trgovini. Posebni rumeni zabojniki stojijo tudi pred Lidlovimi trgovinami, a vanje lahko odpadno maščobo odložite le v plastenkah.
Samostojni koncert MePZ Retro
V Mešanem pevskem zboru Retro, bivši zbor SCT, iz Ljubljane je več kot 30 pevcev in pevk. Večinoma so upokojenci, ki radi prepevajo, vodi jih dirigent Denis Robnik. Povezani so kot velika družina. Radi pojejo tudi v domovih starejših občanov, in ko vidijo, kako se starejšim zasvetijo iskrice v očeh, nekateri pa z njimi tudi zapojejo, je to res lepo doživetje za vse pevce. Sredi lanskega novembra je zbor pripravil letni koncert v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani in navdušil polno dvorano poslušalcev. (Besedilo in fotografija: Zlata Škufca Vidovič)