Možganske anevrizme

ZDRAVJE
V naših možganih se vsak trenutek pretaka življenje. Z možgani gledamo, vonjamo, okušamo, slišimo in čutimo. V njih so vsa naša znanja, spretnosti, misli, čustva in tudi spomin. V tem zapletenem omrežju žil pa se lahko skriva napaka, ki je ne čutimo, ne vidimo in je pogosto odkrijemo šele, ko je prepozno.
Izliv krvi v možgane, ki jo povzroči možganska anevrizma, je lahko za življenje ogrožajoč. Ta majhna, neopazna izboklina na žili, ki lahko leta miruje, pa nato v hipu poči in nam spremeni življenje. Zakaj nastane, kako jo prepoznati in ali jo lahko preprečimo? Prav o tem govori ta članek. »Možganska anevrizma je omejena razširitev možganske arterije, ki nastane zaradi oslabitve žilne stene. Čeprav beseda anevrizma pogosto vzbuja strah, strokovni podatki kažejo, da ima asimptomatske (torej brez simptomov) možganske anevrizme približno tri odstotke sicer zdravih odraslih ljudi. Velika večina nikoli ne povzroči težav,« pojasnjuje prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., specialistka nevrologije s Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo v UKC Ljubljana in dodaja, da so možganske anevrizme razmeroma pogoste, razpočijo pa se na srečo redko.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.



