Bogato gradivo najstarejše knjižnice
KULTURA
V treh etažah je zbranih približno 70 tisoč knjig.
V središču Ljubljane zraven Tromostovja stoji frančiškanska cerkev Marijinega oznanjenja. Ob njej je samostan, v sklopu obeh stavb pa je tudi samostanska ali frančiškanska knjižnica, ki je po temeljiti prenovi od leta 2023 odprta za javnost.
Knjižnica je bila uradno ustanovljena v začetku 13. stoletja, potem ko so se frančiškani leta 1233 naselili v Ljubljani. Velja za najstarejšo stalno delujočo knjižnico na območju današnje Slovenije, hkrati pa za najbogatejšo med samostanskimi oziroma zasebnimi knjižnicami. Že od leta 1951 je prepoznana kot nepremična kulturna dediščina. V njej hranijo približno 70 tisoč knjižnih enot, od tega je kar 20 tisoč enot antikvarnega gradiva, 150 srednjeveških listin, množica knjig in rokopisov, med drugim tudi pet srednjeveških rokopisov in 117 inkunabul, to so knjige, tiskane pred letom 1500. Številni rokopisi in stare knjige so v latinščini, nemščini, italijanščini in nekaj celo v grščini, najstarejša pa je iz leta 1265. Med največje dragocenosti knjižnice se uvrščata Dalmatinova Biblija s Trubarjevim lastnoročnim podpisom in prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom. Knjige so tematsko razvrščene v štirinajst strokovnih skupin. Med drugim hranijo zbirko notnega gradiva skladatelja Hugolina Sattnerja, novejše rokopisno in starejše fotografsko gradivo, periodiko, pa tudi zanimive zbirke cerkvenih podobic, razglednic in več kot tri tisoč molitvenikov v petnajstih jezikih.
Če je bila knjižnica sprva namenjena frančiškanom in so v njej prevladovala teološka dela, pa so se jim kasneje pridružile filozofske in znanstvene knjige s področij humanistike, astronomije, medicine, tehnike, matematike, fizike, biologije in drugih znanosti. Te je začel zbirati duhovnik Žiga Škerpin (1689–1755), ki velja za ustanovitelja frančiškanske knjižnice. Ob prezidavi samostana je dal namreč med letoma 1733 in 1735 zgraditi knjižnico, denar zanjo pa so prispevali številni dobrotniki. Tudi veliko knjižničnega in likovnega gradiva je v knjižnico prišlo od dobrodelnežev. Škerpin je gradivo pridobival med svojimi številnimi potovanji po Evropi, poleg teoloških je kupoval tudi posvetne knjige ter v knjižnico uvedel filozofska, naravoslovna in druga dela – tako je povezal slovensko kulturo z evropskimi intelektualnimi tokovi 18. stoletja.
Muzej, pinakoteka in knjižnica
Samostan malih bratov (frančiškanov) je sprva deloval na današnjem Vodnikovem trgu, na Prešernovem trgu so od leta 1784. Sedanjo dvonadstropno stavbo pa so po načrtih Raimunda Jeblingerja zgradili po potresu leta 1896. Obiskovalec do knjižnice pride skozi samostanski vhod, prečka dvorišče, se povzpne po stopnicah in najprej vstopi v muzej oziroma zakladnico. Tam so shranjeni izbrani eksponati, liturgični predmeti in zgodovinski dokumenti, ki pričajo o delovanju frančiškanskega reda in njihovi kar 800-letni zgodovini v Ljubljani. V pinakoteki pa je prikazana likovna umetnost od 16. do 20. stoletja, med njimi slike Valentina Metzingerja in Leopolda Layerja. Osupljiv je trietažni knjižnični prostor z galerijami in izjemnimi primerki slovenske kulturne dediščine na policah, v vitrinah in knjižnih omarah. Odlično je ohranjeno originalno ali rekonstruirano pohištvo, zasnovano v klasičnem samostanskem slogu.
Knjižnica frančiškanskega samostana je za javnost odprta od ponedeljka do vključno nedelje po 11. uri. Lahko si jo ogledate samostojno, posebej pa priporočajo vodene oglede (ob vnaprejšnji prijavi), ko vodniki, to so frančiškanski bratje ali študentje, obiskovalce popeljejo po prelepi stavbi in jih seznanijo z zgodovino in številnimi zanimivostmi. Poskrbljeno je tudi za gibalno ovirane osebe, saj je na voljo dvigalo.