Za plesen niso vedno kriva okna
STANOVANJE
Dotrajana okna je seveda treba zamenjati
Odvečna vlaga v stanovanju je zelo neprijetna, zlasti kadar jo spremlja plesen. Največkrat jo opazimo po kotih, pri tleh ali pod stropom v kopalnici, kuhinji, tudi v hladni spalnici in povsod tam, kjer zrak zastaja in ne kroži. Plesen ni le grda na pogled, pač pa tudi škodljiva zdravju.
Pogosto zmotno mislimo, da so vzrok za plesen stara okna, ki ne tesnijo, in hitimo z menjavo, ne da bi se seznanili z dejanskim vzrokom in se pozanimali, kaj je treba storiti, da se rešimo težav. A vzrokov za pojav plesni je več. Vlaga, ki nastaja v prostoru, na hladnih stenah in oknih kondenzira, torej se spremeni v vodne kapljice. Stalna vlaga na površini pa je idealna za rast plesni. Vlage je največ v kuhinji zaradi kuhanja, v kopalnici zaradi tuširanja, vroče sopare, v spalnici zaradi toplega izdihanega zraka. Še zlasti, če radi spimo na mrzlem. Zrak v prostoru se nasiči z vlago, in da bi se jo znebili, bi morali prostore redno in temeljito zračiti. To ne pomeni za nekaj ur rahlo odpreti okna, ampak odpiranje na stežaj ali prepih za nekaj minut – tudi pozimi. Kako to, da včasih ni bilo toliko plesni, pa zračili tudi nismo toliko, marsikdo vpraša. Tako se sprašujejo tudi tisti, ki so zamenjali stara okna z novimi, močno izolativnimi, ki dobro tesnijo.
Stara okna so bila s stališča prihranka energije slaba, z vidika izmenjave zraka v prostoru pa dobra. Sprva so dobro tesnila, vendar so imela tesnila, ki so malo popustila, okvir se je malo zvil in povsod je po malem pihalo. Tudi škatlasta okna, tista, ki imajo prostor med okenskimi krili, so bila sicer polna kondenzacijske vlage na površini, vendar je povsod malo pihalo. Okenske površine pa so ljudje obrisali s krpo.
Osnovno pravilo: redno prezračevanje
Pomembna je pravilna vgradnja oken, da ne nastanejo toplotni mostovi.
Menjava oken ob kakovostni izvajalski ekipi za lastnika ni posebno stresen zalogaj. Izvajalci poberejo izmere, z lastnikom se dogovorijo o željah in možnostih; o vrsti žaluzij, morebitnih komarnikih, menjavi polic, okovju. Kakovosten proizvajalec ima tudi certifikat o pravilni vgradnji oken. Neustrezna vgradnja pomeni, da nam bo uhajala toplota in se bo ustvaril toplotni most, torej prostor, kjer se ovoj stavbe ohlaja in vlaga kondenzira. Kakšna okna bomo izbrali, plastična, lesena, kovinska ali kombinirana, glede vlage načeloma ni pomembno. Sodobna okna imajo sicer v ohišju vdelano prezračevalno režo, vendar to ni dovolj, da bi brez prave izmenjave zraka preprečevali nastanek vlage v prostoru.
Ob menjavi oken bi morali toplotno izolirati tudi zunanje stene, sočasno pa se se držati pravilnega prezračevanja prostorov. V sodobni stanovanjski gradnji se načrtujejo tudi sistemi za prezračevanje z rekuperacijo, ki skrbijo za odvajanje vlažnega zraka. Prezračevalni sistem bo z rekuperacijo zadržal toploto, nasičen zrak odvedel, svež ogret zrak pa vrnil v prostor. To so zračniki v zidu pod stropom. Zrak gre ven skozi posebne sloje zračnika, izpusti vlago in nazaj se vrne svež zrak. Poznamo lokalno (običajno ob naknadni vgradnji) in centralno rekuperacijo (običajno v novogradnji, tako v hiši kot stanovanjih). Rekuperacija sta dva zračnika ali sistem več zračnikov, ker tako lahko zrak kroži. Obenem pa se ohranja toplotna energija, ki bi sicer ušla v okolje. Seveda ni nujno, da imamo vgrajen rekuperacijski prezračevalni sistem. Lahko smo le zelo dosledni in redno, večkrat na dan po nekaj minut dobro prezračimo prostor, da zamenjamo zrak. Ne glede na to, kako hladno je zunaj. Rastline ob oknih takrat umaknemo, da jim leden zrak ne bo škodil. Tudi na deževen dan vsaj malo prezračimo. Stene za omarami so hladne, saj do tja svež zrak ne pride, mrzle pa so tudi zato, ker stavba zunaj ni toplotno izolirana. Omare malo odmaknemo od stene, če je le mogoče. Če imamo močno vlago, za začetek uporabimo v prostoru električni razvlaževalnik, dokler ni vlaga do 50-odstotna. Nameščanje izolacije na stene znotraj prostorov pa je neprimerno in učinek nezadosten ali celo škodljiv.
Redno zračenje je ključno.
Tudi na strešnih oknih se lahko nabira kondenz. Na teh oknih imejmo odprto prezračevalno loputo. V vlažnih prostorih se uporabijo mavčnokartonske plošče, primerne za vlažne prostore, in ustrezni premazi. Sicer pa se lahko veliko vlage na stenah in oknih nabira tudi v prostorih, kjer prezimujemo rastline, zlasti če jih je veliko. Tudi tam moramo prostor v toplejših dneh dobro prezračiti.
Kadar pa že imamo plesen na zidovih, moramo seveda poskrbeti, da jo strokovno in varno odstranimo (brez ustrezne maske in zaščitne obleke gotovo ne) oziroma najamemo pleskarje. Stene prebelimo z ustrezno barvo, ki preprečuje plesen, in skrbimo, da se v prostoru ne zadržuje vlaga. Premazi so lahko različni, obljubljajo tudi čudeže, a moramo biti tudi malce previdni. Pozanimajmo se pri kom, ki je tak ukrep izvedel, kako zadovoljen je bil z učinkom. Če stene oluščimo do grobega, lahko uporabimo tudi apneni belež, ki deluje preventivno proti nastanku plesni in razkužuje. Ne moremo pa ga mešati z običajnimi disperzijskimi barvami. Še vedno je glavno vodilo: zadostna izmenjava z vlago nasičenega zraka z zunanjim suhim zrakom.