Letošnja uskladitev pokojnin

Dobro je vedetimarec '26Pokojnine

Pisali  smo že o novostih v pokojninskem sistemu, ki jih je prinesla novela ZPIZ-2O. Ta se uporablja od 1. januarja 2026. Večina institutov pokojninskega sistema, ki so se z novelo spremenili, vpliva na zavarovance ali prihodnje upokojence, na trenutne upokojence pa ravno institut uskladitve pokojnin. Zato je z vidika usklajevanja letos posebno leto.

Čemu je namenjeno usklajevanje pokojnin? Njegov namen je ohranjanje višine pravice in s tem zagotavljanje socialne varnosti upokojencev oziroma preprečevanja nižanja višine pravic v letih po upokojitvi. Hkrati usklajevanje pokojnin zelo močno vpliva na višino potrebnih sredstev iz državnega proračuna, namenjenih za pokrivanje pravic, ki se izplačujejo iz pokojninske blagajne. V našem pokojninskem sistemu institut usklajevanja pokojnin vsebinsko določata rast povprečne bruto plače na eni strani in povprečna rast cen življenjskih potrebščin (inflacija) na drugi.

Ureditev, ki je veljala do konca leta 2025, je določala, da se pokojnine usklajujejo enkrat letno v višini 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje pred tem, in za 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih stroškov v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem.

Usklajevanje pokojnin po novem

Pri pripravi sprememb in med pogajanji za ustrezno oblikovanje instituta usklajevanja pokojnin v prihodnje so, tako Vlada RS kakor socialni partnerji, imeli pred očmi, da je treba upoštevati oba vidika, ki opredeljujeta usklajevanje pokojnin. Vprašanje je bilo le, kakšno bo razmerje posameznega faktorja v skupni formuli ter kako dolgo bo prehodno obdobje. Višji vpliv inflacije v formuli za usklajevanje pomeni v večji meri ohranjanje realne vrednosti pokojnin ter večjo odpornost na inflacijske šoke. Po drugi strani močnejši vpliv rasti plač pomeni, da kupna moč upokojencev raste hkrati s kupno močjo aktivnega prebivalstva.

Vodilo, ki so ga pri tem institutu imeli pred očmi pogajalci, so bila Usklajena izhodišča za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji (2017), v katerih so Vlada RS in socialni partnerji zapisali, da bo »formula za usklajevanje sistemsko vnaprej določena tako, da bo preprečevala posege v njeno ureditev in zagotavljala ohranjanje realne vrednosti pokojnin, pri tem pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da upokojenci soprispevajo h gospodarski rasti ter so tako upravičeni do njenih pozitivnih učinkov. Formula mora tako upoštevati oba dejavnika, tako rast plač kot rast cen življenjskih potrebščin, vendar mora razmerje upoštevati tudi cilj, da se zagotovi dostojna višina pokojnin ob javnofinančno vzdržni pokojninski blagajni.«

Pri oblikovani dinamiki usklajevanja, ki je bila na koncu sprejeta v noveli ZPIZ-2O, so imele upokojenske organizacije močan vpliv, saj jim je uspelo doseči, da se faktorja spreminjata počasneje in, kar je najpomembneje, prehodno obdobje usklajevanja je raztegnjeno vse do leta 2040.

Po novem se tako od letos naprej, za prihodnjih devet let, spreminja prvotna formula za redno usklajevanje pokojnin na način, da se bosta pri uskladitvi, ki upošteva rast povprečne bruto plače in rast povprečne letne inflacije, upoštevala ponderja v razmerju 50 : 50. To pomeni, da bo usklajevanje z upoštevanjem obeh faktorjev v enakem, polovičnem deležu veljalo vključno do leta 2034. Šele po tem letu se bo vsakih pet let spreminjala dinamika usklajevanja.

Kot dodatno varovalko za preverjanje primernosti usklajevanja pokojnin novela ZPIZ-2O predvideva, da socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta najmanj vsakih pet let na novo razpravljajo in odločajo o primernosti upoštevanja delnih rasti plač in rasti cen življenjskih potrebščin pri nadaljnjem usklajevanju pokojnin. Obenem je v vsebinske določbe zakona prišla tudi podlaga za izredno uskladitev pokojnin (pred tem je bila podlaga ponesrečeno zapisana v prehodnih določbah), ki pa se lahko izvede na predlog sveta zavoda in ob soglasju Vlade RS.

Velja tudi poudariti, da se pri uskladitvi pokojnin negativna delna rast posameznega faktorja za izračun ne upošteva. Niti v prehodnem obdobju niti po njem.

Kompenzacija z zimskim dodatkom

Novela ZPIZ-2O je vzpostavila dodatno kompenzacijo v usklajevanju, pri kateri se v manjšem deležu upošteva rast povprečne bruto plače, z na novo uvedeno pravico do zimskega dodatka. Pri povprečni starostni pokojnini v kombinaciji z zimskim dodatkom bodo ljudje na mesečni ravni na boljšem vsaj do leta 2038, če se bosta seveda rast plač in inflacija obnašali tako kot v zadnjih 20 letih.

Ena od temeljnih nalog Sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (svet zavoda) je ugotavljanje in objavljanje odstotka uskladitve pokojnin in drugih prejemkov. Na prvi februarski seji sveta zavoda je bila na dnevnem redu tudi točko o uskladitvah pokojnin. Sedemnajstega februarja je bil na svetu zavoda obravnavan predlog sklepa o uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov od 1. januarja 2026 in bil tudi sprejet.

Ob upoštevanju novele ZPIZ-2O se tako po veljavnem pokojninskem zakonu uskladitev pokojnin izvede pri izplačilu pokojnin za februar z veljavnostjo od 1. januarja tekočega leta. Pokojnine se uskladijo za 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 50 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem.

Izračun višine uskladitve

Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku, ki se izračuna kot seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti.

Iz uradnih podatkov Statističnega urada Republike Slovenije izhaja, da je rast povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december 2025 v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za obdobje januar–december 2024, znašala 5,9 odstotka. Povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december 2025 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 je bila 2,4-odstotna.

Odstotek za izračun uskladitve pokojnin od 1. januarja 2026 je tako vsota 2,95 odstotka (50 odstotkov od 5,9 odstotka) in 1,2 odstotka (50 odstotkov od 2,4 odstotka), kar zaokroženo na eno decimalko znaša 4,2.

Po tej uskladitvi zagotovljena pokojnina znaša 817,97 evra, enako znaša tudi najvišja višina zagotovljene vdovske pokojnine. Starostna oziroma družinska pokojnina po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov bo znašala 375,29 evra, starostna pokojnina kmeta borca NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma pred 13. oktobrom 1943 ali njegovega zakonca pa 750,54 evra.

Zavod je, z upoštevanjem sklepa o uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov od 1. januarja 2026 po uradni dolžnosti uskladil pokojnine in druge prejemke pri izplačilu pokojnin za februar. V februarju sta tako bili izplačani redno usklajena pokojnina oziroma prejemek za februar in razlika do redno usklajene pokojnine oziroma prejemka za januar.

Vpliv najnižje pokojninske osnove

Novela ZPIZ-2O je s 1. januarjem 2026 določila tudi dvig najnižje pokojnine, najnižjega zneska invalidske pokojnine, zagotovljene pokojnine in posledično tudi zagotovljene vdovske pokojnine. Najnižja pokojnina se tako določi v višini 30 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Na novo se določi tudi najnižji znesek invalidske pokojnine v višini 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Ker se tako najnižja pokojnina kot najnižji znesek invalidske pokojnine odmerita leta 2026 v določenem odstotku od najnižje pokojninske osnove, ki bo znana šele aprila 2026, se s sklepom o uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov od 1. januarja 2026 ni uskladila oziroma nista bila določena znesek najnižje pokojnine in najnižje invalidske pokojnine, ampak se ta uskladitev izvede ob določitvi zneska najnižje pokojninske osnove.

Kljub navedenemu poudarjam, da je zavod že januarja zagotovil akontativni preračun pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja za nekaj več kot 130 tisoč upravičencev. V tej kategoriji so tudi uživalci najnižjih invalidskih pokojnin (vključno s kmeti, ki so bili večji del zavarovani za ožji obseg) in uživalci, katerih osnova se odmerja od najnižjega zneska invalidskih pokojnin in se jim je že začasno zagotovil nov najnižji znesek invalidske pokojnine, o čemer smo pisali že v prejšnjih številkah. 

Za uživalce zagotovljene vdovske pokojnine so se pokojnine uskladile v enakem odstotku kot druge pokojnine, vendar ni nujno, da bo ta znesek končen, saj se jim bo pokojnina v skladu s prehodno določbo novele ZPIZ-2O določila šele z izdajo posamičnega akta zavoda, pri čemer bodo upoštevane tudi druge spremembe iz novele.

Tudi za prejemnike najnižjih pokojnin, najnižjih invalidskih pokojnin in zagotovljene vdovske pokojnine bo poračun njihovih prejemkov od 1. januarja.

V letošnjem letu je z začetkom veljavnosti novele ZPIZ-2O nemalo izzivov pri izvajanju, vendar bo to že z naslednjim letom bistveno lažje, saj se bodo letos na novo postavljeni mejni zneski le usklajevali in pri nobeni od navedenih kategorij ne bo zamikov.

Različni načini usklajevanja pravic

Po sistemu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se vse pravice, ki jih izplačuje zavod, ne usklajujejo enako kot pokojnine. Drugačen način usklajevanja je predviden za dodatek za pomoč in postrežbo ter za invalidnine za telesno okvaro, od leta 2027 naprej pa za mejne zneske in višino letnega dodatka ter od leta 2031 naprej za znesek zimskega dodatka.

Veljavni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) za zgoraj navedene prejemke določa, da se usklajujejo v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS. Uskladitev zneskov za te institute zato ne poteka enako in v rokih, kot je to določeno za pokojnine.

Dodatek za pomoč in postrežbo

Po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS, se ti uskladijo enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Na podlagi podatka Statističnega urada Republike Slovenije, da je letna rast cen v preteklem letu znašala 2,7 odstotka, je bil na februarski seji sveta zavoda sprejet Sklep o uskladitvi in zneskih dodatka za pomoč in postrežbo od 1. marca 2026, v katerem je svet zavoda določil novo višino dodatka za pomoč in postrežbo, ki bo prvič izplačana konec marca.

Invalidnine za telesno okvaro

Invalidnin za telesno okvaro kot pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja veljavni ZPIZ-2 ne pozna več, imamo pa seveda upravičence, ki jim je bila invalidnina priznana še po prejšnjih predpisih, in nove upravičence, ki se jim po prehodnih določbah veljavnega zakona ta pravica še vedno priznava, vse dokler se to področje ne bo uredilo v okviru varstva invalidov.

Ker sistemske ureditve invalidnin ZPIZ-2 ne ureja, se v začetku veljavnosti ZPIZ-2 (2013) invalidnine niso usklajevale, ampak so se priznani zneski še naprej izplačevali v enaki višini. Izredno so se uskladile šele s 1. januarjem 2019, in sicer za 2,7 odstotka.

Pred sprejetjem novele ZPIZ-2J (2021) je bilo mogoče po predhodni zakonodaji priznati invalidnino za telesno okvaro le, če je ta nastala zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, po sprejeti noveli ZPIZ-2J pa tudi zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela.

Z novelo ZPIZ-2M (2022) se invalidnine za telesno okvaro usklajujejo v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Tako so se invalidnine s 1. marcem 2022 uskladile za 4,9 odstotka, s 1. marcem 2023 za 10,3 odstotka, s 1. marcem 2024 za 4,2 odstotka, s 1. marcem 2025 pa za 1,9 odstotka.

Po objavi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije, da je letna rast cen v preteklem letu znašala 2,7 odstotka, je svet zavoda na februarski seji sprejel Sklep o uskladitvi in zneskih invalidnin za telesno okvaro od 1. marca 2026, na podlagi katerega se od 1. marca 2026 uskladijo tudi zneski invalidnin za 2,7 odstotka. Na tej podlagi bodo novi zneski invalidnin izplačani ob koncu marca.

Danijel Kovač, fotografiji: J. D.