NOVICE OD VSEPOVSOD
Inovativna živila leta 2026
Inštitut za nutricionistiko je že dvanajstič zapovrstjo razglasil najbolj inovativna živila. To so živila, ki so se na trgu znašla v zadnjem letu in jih odlikujejo kakovostne surovine, pogosto lokalnega izvora, izboljšana hranilna sestava ter praktičen način uporabe, pri čemer upoštevajo tudi okus ter vidike trajnosti in tradicije. Letos so nagrade prejeli Žito za proteinski kruh, Pekarna Spar za pecivo Viktor, Amafood za musli brez glutena z jagodami in bananami, Ljubljanske mlekarne za linijo mu skyr, Mlekarna Planika za kefir z vlakninami, Spar za Lukov super zajtrk in Brinino azijsko skledo, Mercator IP za solati iz linije Mercator minute: zelena vitalka in fit mediteranka ter Pr' Poloni in Juriju za bio fermentiran česen. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejelo podjetje Barty za Anjine domače krape.
Ustvarjalnost koroških Slovencev
Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so tradicionalni večtedenski projekt, ki ga skupaj pripravljajo Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca ter Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva, Avstrijski kulturni forum in Klub koroških Slovencev iz Ljubljane. Letos potekajo od 23. februarja do 11. aprila, tako da se še lahko seznanite z ustvarjalnostjo rojakov onstran meje. Med drugim bodo 11. marca v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slikarja Stanka Sadjaka iz Strpne vasi (Traundorf) pri Pliberku (na ogled bo do 31. marca); 16. marca bo v Galeriji Družina predstavitev knjig Koroške narodne pripovedke Vinka Möderndorferja st. in Mijalca majalca – ziljska basen Marie Bartoloth ter projekta dokumentacije zemljepisnih imen na Zilji; v dvorani Slovenske matice bodo 24. marca predstavili delovanja treh kulturno-prosvetnih društev: SPD Šentjanž, SPD Srce Dobrla vas in SPD Edinost Škofiče; 25. marca pa knjigi dvornega svetnika dr. Pavla Apovnika. V dvorani župnije Ljubljana –Koseze lahko 27. marca zvečer prisluhnete recitalu Kosovelovih pesmi, zagotovo bo lepo doživetje tudi medgeneracijski koncert z naslovom Trikrat tri Slovenskega prosvetnega društva Danica iz Šentprimoža v Podjuni 8. aprila v Cankarjevem domu.
Cvetje, ki ne ovene
Turistično društvo Breza Pragersko Gaj vabi na 8. mednarodno razstavo Cvetje, ki ne ovene. Cvetje, izdelano iz najrazličnejših materialov, si lahko ogledate 21. in 22. marca v telovadnici šole na Pragerskem. Razstavo bodo nadgradili s prikazom izdelave cvetličnih dekoracij, šopkov in aranžmajev iz kreppapirja. Priznani mojster izdelovanja cvetja iz papirja Zvonko Mikša pa bo pokazal, kako ga dopolnite z naravnimi materiali.
Domače blagovne znamke so še vedno priljubljene
Slovenski kupec kljub globalizaciji in pritisku diskontov še vedno najraje posega po tradicionalnih domačih izdelkih, je pokazala Valiconova raziskava Top Brands 2025. Med 25 najmočnejšimi znamkami v Sloveniji je kar 13 domačih. Prvih pet mest zasedajo Barcaffè, Radenska, Alpsko mleko, Argeta in 1001 cvet, na sedmem je Derby (prva znamka iz kategorije sadja in zelenjave, ki se ji je uspelo uvrstiti tako visoko), od desetega do dvanajstega mesta pa si sledijo Fructal, Pečjak in Mu. Od tujih znamk so se v deseterico uvrstili Milka na šestem in Kinder na devetem mestu ter Cedevita na osmem mestu. Širše v regiji Adria svojo moč kažejo predvsem tuje multinacionalke. Na začetku stomestne lestvice so Coca-Cola, Milka in Kinder, a ji že sledijo nam znana imena Smoki, Vegeta, Argeta in Plazma, od tridesetega mesta dalje najdemo tudi Cokto, Fructal, Palomo in Poli.
Odgovornost v medosebnih odnosih brez alkohola
Korak k človeku je geslo letošnje akcije 40 dni brez alkohola, ki poteka do 4. aprila in nagovarja k premisleku o odgovornosti do našega lastnega zdravja in ljudi okoli nas. Zaradi odvisnosti od alkohola je prizadeto vsako četrto gospodinjstvo v Sloveniji, je povedal generalni tajnik Slovenskega karitasa Peter Tomažič. Generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko pa je opozorila, da alkohol pomembno vpliva na naše telesno in duševno zdravje, »saj prispeva k nastanku več kot dvestotih bolezenskih stanj, med drugim sedem vrst raka, razvoju srčno-žilnih bolezni, bolezni jeter ter številnih duševnih in vedenjskih motenj, vključno s samomorilnostjo«. Po podatkih NIJZ je v letu 2024 registrirana poraba alkohola na posameznika, starejšega od 15 let, dosegala 86,2 litra piva, 41,9 litra vina in 3,8 litra žganih pijač. Kar 59 odstotkov pivcev alkohola pa pije tvegano in škodljivo. Po podatkih policije je alkohol vzrok za kar 28,41 odstotka vseh najhujših prometnih nesreč, ki so se zgodile leta 2025. Vendar na Agenciji za varnost prometa opažajo, da je velika družbena toleranca do alkohola neposredno povezana tudi s preveliko toleranco do alkohola za volanom.
Branje je vrednota in veselje
Vlada je 5. marec razglasila za nacionalni dan branja, s čimer želi dolgoročno krepiti bralno pismenost in spodbujati bralne navade pri vseh generacijah. Prvič ga bomo zaznamovali že letos pod naslovom Branje je veselje. Na ta dan se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki, od promocijskih in informativnih do strokovnih in znanstvenih, pri katerih bodo sodelovale knjižnice, šole, založbe, bralni klubi ter druge kulturne in izobraževalne ustanove. Z razglasitvijo nacionalnega dneva branja želijo okrepiti sistemsko spodbujanje bralne pismenosti in bralnih navad v vseh starostnih skupinah. Petega marca bi sicer rojstni dan praznovala ambasadorka branja, novinarka in publicistka ter pobudnica bralnih krožkov dr. Manca Košir. To je priložnost, da vsaj eno uro prebijemo s knjigo. Sami ali v družbi, v knjižnici, parku ali doma.
Spuščanje gregorčkov
Na predvečer dneva svetega Gregorja (12. marec) marsikje po Sloveniji po vodi spuščajo gregorčke, različne predmete z gorečimi svečami. Na tak način so se nekdaj obrtniki, največkrat čevljarji, simbolično poslavljali od zime in se veselili, da s prihodom pomladi pri delu ne bodo več potrebovali svetilk. Najbolj navdušeni nad tem običajem so otroci, ki že tedne prej izdelujejo plavajoče barčice in druga plovila iz okolju prijaznih materialov. V torek, 11. marca, jih bodo popoldne spuščali po Gradaščici v Ljubljani, po kanjonu Kokre v Kranju, po bajerju v Kropi in potoku v Kamni Gorici, po Stiškem potoku v Stični, po Savinji v Rimskih Toplicah, po Hudinji v Novi Cerkvi, po Dravi v Dravogradu in po številnih drugih krajih. Še posebno slavnostno obujajo ta večstoletni običaj čevljarskih vajencev v Tržiču s prireditvijo Vuč u vodo. Tudi letos bodo dogodek popestrili s kulturnim programom, ponudbo lokalnih obrtnikov in gostincev ter povorko otrok z značilnimi gregorčki v obliki hišk, ki jih bodo spustili po Tržiški Bistrici.
Foto: visit-tržič.com