Kultura kratke
FILM
TAJNI AGENT V KINODVORU
Režiser Kleber Mendonça Filho v filmu pričara barve, vonje in zvoke totalitarne Brazilije sedemdesetih let, »ko so imeli zidovi ušesa in je vsak gib lahko bil sumljiv«, spomin na čas diktature in posebnega razpoloženja. Marcelo je tehnološki strokovnjak na begu. »Izziv je bil posneti film o logiki tistega časa, politiki, nasilju, manipulaciji,« je povedal režiser. Tajni agent je nepredvidljiv, duhovit politični triler, predvsem pa ljubeč portret kraja in njegovih prebivalcev. Film je inteligenten, bogat, očarljiv, pa tudi smešen in nostalgičen. Zato ne čudi, da je dobil številne nagrade, med drugim za najboljšo režijo in najboljšega igralca – Wagner Moura v Cannesu, na festivalih v New Yorku, Torontu, Riu, San Sebastianu, Londonu in Rotterdamu.
LETO VLASTA KOPAČA
Ideja za projekt se je porodila leta 2023 ob 110-letnici Kopačevega rojstva, ko so pripravili dokumentarni film o njegovem življenju in delu. Povezali so se: Medobčinski muzej Kamnik, Plečnikova hiša, Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. To je poklon ustvarjalcu prostora, varuhu dediščine in neutrudnemu humanistu. Opus arhitekta, grafičnega oblikovalca in konservatorja zajema Pot spominov in tovarištva, prenovo Plečnikove tržnice in Žal ter razvoj Velike planine, posvečal se je ohranjanju ljudskega izročila in materialnih sledi preteklosti. V Slovenskem planinskem muzeju bodo aprila odprli spominsko vitrino z naslovom Med skalo in svinčnikom, v kateri bodo razstavljeni Kopačevi osebni predmeti, jeseni pa bo strokovni simpozij o njegovem prispevku k varovanju naravne in kulturne dediščine. Projekcije dokumentarnega filma o njegovem življenju pa bodo v različnih krajih po Sloveniji, kjer je delal ali bil z njimi povezan, spremljale dogodke, namenjene spoznavanju njegove zapuščine.
CIKEL SLOVENSKA DOKUMENTARNA POMLAD
V Slovenski kinoteki bo aprila na ogled deset izbranih naslovov domačih dokumentarnih filmov, ki v zadnjih desetih letih doživljajo pravi razcvet. Kljub odličnosti pa le redki dobijo priložnost za prikazovanje v kinodvoranah. V prvem ciklu bodo prikazani filmi, ki vsak s svojo avtorsko poetiko obravnavajo različne intimne in družbene teme.
GLASBA
TRAMVAJ POŽELENJE V SNG MARIBOR
Dramsko-baletna interpretacija najznamenitejšega dela Tenneseeja Williamsa, ki jo je pripravila mednarodno uveljavljena koreografinja Valentina Turcu, poteka ob eterični glasbeni spremljavi Maxa Richterja, Björk in Elize Lumley. Nastala v koprodukciji z Baletom grške nacionalne opere iz Aten. V gledališču so zapisali, da uprizoritev predstavlja sodobni val neoklasičnega baleta. Koreografinja od plesalcev terja, da gib izhaja iz notranjega impulza, in ne iz dekorativne forme. V tem smislu njena koreografija drame ne ilustrira, temveč jo uteleša. S tem narativni balet znova pridobi psihološko globino in sodobno nujnost ter povezuje klasično tehniko z moderno notranjostjo. Krhko Blanche je upodobila članica mariborskega baleta Asami Nakshima.
LA TRAVIATA
Najbolj priljubljena in največkrat uprizorjena opera vseh časov se je vrnila na oder ljubljanske Opere. V novi, sveži produkciji jo je na oder postavil Frank Van Laecke, ki nas je že prepričal z nepozabnimi režijami oper Lucija Lammermoorska, Devica Orleanska, Capuleti in Montegi ter številnih drugih vrhunskih predstav. Verdi je operno mojstrovino v ustvarjalnem zanosu skomponiral v mesecu in pol. Opera ponuja znano ljubezensko zgodbo, dramo velikih čustev, ki jo je skladatelj utemeljil predvsem na psihološkem poglabljanju likov, na njihovi intimni bolečini in na kritiki družbenih razmer. Dirigent je Ayrton Desimpelaere. V vlogi Violette poje Mojca Biten Kricaj, Alfreda pa Paolo Fanale.
GLEDALIŠČE
BURKAŠKI MISTERIJ DARIA FOJA
V Slovenskem mladinskem gledališču so na oder postavili Fojev Burkaški misterij, ker mineva sto let od rojstva avtorja in Nobelovega nagrajenca, poleg tega delo ustreza današnjemu kaotičnemu času, ki čaka na odrešenika. Satira osvetljuje delovanje Jezusa ter strukture italijanske vlade in cerkve v 60. letih 20. stoletja. Vatikan jo je označil za bogokletno. Predstava je tako med drugim premislek, koliko danes družba, ki je utemeljena na krščanskih vrednotah, zares sledi tistemu, kar je Jezus učil. V njej potujoča igralska družina duhovite prizore iz Jezusovega življenja preigrava z vidika sedanjosti in z zavedanjem, v kaj vse se je njegov konstruktivni, a naivni optimizem sprevrgel, so zapisali v gledališču.
To je bil izziv tudi za režiserko Tijano Zinajić, ki je skupaj z gledališko ekipo opravila odlično delo. V predstavi igrajo Primož Bezjak, Ivan Godnič, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Matej Recer, Katarina Stegnar, Romana Šalehar, Dario Varga in Matija Vastl. Ob njih je na odru pianist Miha Rajterič.
Fotografija: Ivian Kan Mujezinović
RAZSTAVE
DVA JUBILEJA TONETA KRALJA
V Narodni galeriji bodo 16. aprila 2026 odprli veliko razstavo Tone Kralj (1900–1975), ki jo postavljajo v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. Posvečena bo letošnjemu jubileju 125-letnice rojstva in 50-letnice umetnikove smrti. Tone Kralj je eden najbolj prepoznavnih slovenskih likovnih ustvarjalcev, izjemen tudi v evropskem merilu, ki velja za enega od utemeljiteljev ekspresionizma in nove stvarnosti na Slovenskem. Razstava reprezentativnih Kraljevih slikarskih in kiparskih del ter del na papirju, večinoma iz predvojnega obdobja, bo vključevala tudi nove pridobitve Galerije Božidar Jakac, ki že desetletja niso bile na ogled javnosti, in izbor del iz zbirke Narodne galerije. Med drugim bo po restavratorskih posegih prvič na ogled monumentalno delo Saloma iz leta 1931. V Galeriji Božidar Jakac pa se bodo oktobra lotili prenove stalne postavitve zbirke Toneta Kralja. Prenova bo povezala njegov slikarski, grafični in kiparski opus ter njegov družbeno angažiran kontekst, dodali pa bodo tudi več njegovih del, ki so jih pridobili v zadnjih letih. V Ljubljani bo razstava na ogled do konca avgusta.
Fotografija: Narodna galerija
KAKO SANJATI NAZAJ?
Tako so naslovili pregledno razstavo del Silvestra Plotajsa - Sicoeja, ki si jo v Mestni galeriji Ljubljana lahko ogledate do 3. maja. Kustos dr. Sarival Sosič predstavlja z avtorjem izbor del, ki so nastajala v štirih desetletjih slikarjevega ustvarjanja. Ta ostaja prostor barvne silovitosti, figuralne pripovedi in močne osebne izkušnje. Napaja se iz telesnosti, notranjih krajin in spomina. 15. aprila bosta po razstavi vodila slikar in kustos, 23. aprila – ob svetovnem dnevu knjige pa bodo predstavili katalog njegovih del.
Veliko srce, fotografija: T. Lunder
BOGDAN BORČIČ V SLOVENJGRAŠKI GALERIJI
Ob 100-letnici njegovega rojstva (1926–2014) so v Koroški galeriji likovnih umetnosti pripravili obsežno razstavo njegovih slik, grafik in skulptur, ki ponujajo zaokrožen vpogled v avtorjev pester opus. Razstavljena so njegova zgodnja dela iz 50. let, grafike iz 80. let, pa tudi cikel Atelje. Razstava je nastala v sodelovanju s kostanjeviško galerijo Božidar Jakac. Na ogled do 3. maja.
OB JUBILEJU ZORANA OGRINCA
V Galeriji Kavka, rojstni hiši Jožeta Tisnikarja v Mislinji, je na ogled razstava Amarcord slikarja in grafika Zorana Ogrinca ob njegovem 70. jubileju. Kot se je spominjal, so bila zanj 80. leta najbolj ustvarjalna ter tudi v glasbi in literaturi izredno pomembna. Pozneje si je na Pohorju uredil atelje, kjer je ustvaril veliko del. »Stvari, ki ti pripadajo, same k tebi pridejo, ni ti jih treba iskati, tega se nekako držim,« je povedal Ogrinc. Umetnostni zgodovinar Klemen Uršnik pa je poudaril izzive pri postavitvi razstave: »Ko se boste sprehajali skozi razstavo, verjamem, da boste to začutili, ko vas bodo nagovarjale razne podobe, vertikalne krajine na ozkih, visokih platnih, kot bi zrli v svetove, ki jih ozira on.« Ogrinc je izjemen umetnik, ki se k svojim motivom vedno vrača, ciklično, nikoli ne konča cikla, ampak o njem znova premišljuje in ga tako tudi nenehno oživlja. Na ogled do 1. maja.