NOVICE OD VSEPOVSOD
Noč knjige seje semena sožitja
Sveta ne spreminjamo ne z bombami ne s številkami, pač pa z zavedanjem, kdo smo – vsak zase in drug drugemu, naravi, živalim in rastlinam, planetu Zemlja, pravijo v Društvu festival Sanje in Založbi Sanje, ki že trinajstič organizirata Noč knjige. Ta slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe in poteka ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu. Letošnja tema je Sožitje, ki ga ponazarja verz Srečka Kosovela: »V meni je čas, ko bo človek človeku: človek. V meni je čas, ko bo narod narodu: narod.« V knjižnicah, knjigarnah, šolah in vrtcih, v galerijah, na trgih ali kar doma bodo potekala raznovrstna druženja s knjigo, od skupnih branj, pogovorov o knjigah, predstavitev in pripovedovanj, glasbenih in gledaliških dogodkov. Program je objavljen na spletni strani: https://nocknjige.si/, se pa dogodki vrstijo ves april in tudi maja. Društvo slovenskih pisateljev pa vabi na festival Slovenski dnevi knjige, ki bodo 23. in 24. aprila v Križankah v Ljubljani. To je lepa priložnost, da kupite kakšno knjigo in jo komu podarite.
Slovenska zastava kot jamstvo za domače poreklo
Pri nakupu živil je odslej laže oceniti, katero je zares slovenskega porekla. Jamstvo, da je živilo iz domače pridelave in predelave, je namreč slovenska zastava na embalaži. Ta po zakonu o hrani potrošnikom zagotavlja, da je izdelek v celoti pridelan, predelan in pakiran v Sloveniji oziroma da so živali rojene, rejene in predelane pri nas. Pravico do uporabe oznake imajo proizvajalci, ki za svoje izdelke pridobijo certifikat za eno od shem kakovosti: izbrana kakovost – Slovenija, integrirani kmetijski proizvodi, ekološki proizvodi (Kmetijstvo Slovenija), zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost, zlati standard dobrobiti ter neobvezne navedbe kakovosti (na primer gorski proizvod).
Praznik harmonike v Velenju
Vista ob velenjskem jezeru bo 17. maja prizorišče množičnega shoda več kot 5500 harmonikarjev, ki bodo skupaj odigrali skladbo Na Golici in se poskusili vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov v skupinskem igranju harmonike. Vabljeni so harmonikarji vseh starosti, ne glede na to, ali igrajo diatonično, klavirsko ali kromatično harmoniko. Domačim se bo pridružilo tudi nekaj avstrijskih, hrvaških, italijanskih in nemških glasbenikov. Ves dan bo ob jezeru potekal bogat spremljevalni program, od nastopov ansamblov do slovenske tržnice in tekmovanja v kuhanju goveje juhe. Kot je povedal idejni vodja projekta Robert Goter, si uradni Guinnessov rekord v skupinskem igranju harmonike s 5282 udeleženci trenutno lasti Kitajska, vendar verjame, da ga lahko Slovenija preseže. Sam se je lani preizkusil v nepretrganem igranju harmonike, kar bo letos še nadgradil: med 13. in 16. majem bo skušal igrati harmoniko brez prekinitve kar 81 ur.
Radovljica v znamenju čokoladnih dobrot
V mestnem jedru Radovljice se bo 18. in 19. aprila že trinajstič zapovrstjo odvijal Festival čokolade. Obiskovalci bodo lahko poskusili dobrote slovenskih in tujih čokoladnic ter se preizkusili v različnih spretnostih; denimo v izdelavi svoje čokoladne tablice ali pa unikatnega čokoladnega nakita. Imeli bodo možnost obiskati čebelarski ali mestni muzej, spremljati nastope glasbenikov, komikov in cirkusantov ter kupiti izdelke lokalnih pridelovalcev in rokodelcev. Otroci (zanje je vstop na sejem brezplačen) bodo lahko iskali zaklad, si dali poslikati obraz, zabavali se bodo lahko na srednjeveških igralih, na kuharskih in cirkuških delavnicah ali ob različnih eksperimentih. Dobro je vedeti, da bodo obiskovalci letos doživetja in sladke dobrote lahko plačevali samo s festivalsko plačilno kartico, na katero bodo naložili poljubno vsoto. Več o pestrem dogajanju preberite na: https://www.festival-cokolade.si/.
Nekoč so po Ljubljani vozili trolejbusi
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so v sodelovanju z Muzejem za novejšo in sodobno zgodovino Slovenije odprli občasno razstavo, posvečeno razvoju javnega potniškega prometa v Ljubljani. Razstava Avtobusi in trolejbusi Ljubljane 1927–1994, ki je na ogled do 17. junija, obiskovalcem ponuja vpogled v bogato zgodovino mestnega prevoza in različne tipe vozil. Posebno mesto zavzema skoraj dvanajstmetrski mestni avtobus TAM 260A 116M iz leta 1993, ki je plod domače industrije. V mariborski tovarni TAM so izdelali motor in šasijo, za nadgradnjo in končno podobo vozila s 26 sedišči in 66 stojišči pa je poskrbela ljubljanska Avtomontaža. (Foto: Blaž Zupančič)
Rešitve za boljšo dostopnost
V projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi je vključenih že 129 slovenskih občin. V njih popisujejo arhitekturne in druge ovire ter iščejo čim bolj učinkovite rešitve, ki bi olajšale življenje slepim in slabovidnim, gibalno oviranim, gluhim in naglušnim, starejšim ter ljudem z motnjami v duševnem razvoju. Seveda pa praktične rešitve, kot so nameščanje taktilnih oznak in zvočnih sistemov, urejanje parkirnih prostorov in pločnikov brez robnikov za gibalno ovirane, omogočanje posebnih prevozov, odstranjevanje stopnic in podobno, koristijo tudi družinam z majhnimi otroki ter vsem, ki so zaradi različnih razlogov pri gibanju omejeni. Projekt izvaja Geodetski inštitut Slovenije, ki je letos prejel nagrado zero project na področju inovativnih rešitev za izboljšanje položaja oseb z invalidnostjo. Zemljevid praktičnih rešitev po občinah najdete na spletni strani: https://pregledovalnik.dostopnost-prostora.si/.
Dan za povezovanje skupnosti
Digitalizacija in umetna inteligenca ne bosta nikoli zmogli nadomestiti pristnega človeškega stika v domovih za starejše, šolah, bolnišnicah, torej povsod tam, kjer se tkejo medčloveški odnosi. Prav tu je prostor za prostovoljke in prostovoljce. Slovenska filantropija letos nagovarja prebivalce, da pristopijo k prostovoljski akciji v svojem kraju (čiščenje in urejanje okolice, izmenjava oblačil ali predmetov, medgeneracijsko druženje na sprehodih, obiskovanje osamljenih sosedov na domu ali v domu starejših in podobno). Te bodo v okviru 17. Dneva za spremembe 11. aprila potekale po vsej Sloveniji pod geslom Dajte nam mir. Združeni narodi so namreč letošnje leto razglasili za mednarodno leto prostovoljstva za trajnostni razvoj.
Narava vabi – k občudovanju in varovanju
Svetovni dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, letos poteka pod sloganom Naš planet, naša moč – poziv ljudem sveta, da se vnovič zasliši njihov glas, da pridobijo nazaj svoje pravice in prihodnost. Zaznamovali ga bodo tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, najprej 19. aprila s projekcijo filma Agathin almanah o devetdesetletni Kanadčanki, ki ji ogromen vrt in narava dajeta vse za preživetje. Naslednji dan, 20. aprila, pa se lahko v Parku Sveta Evrope udeležite izmenjevalnice sadik, z dr. Blanko Ravnjak iz ljubljanskega botaničnega vrta spoznavate drevesne vrste, popoldne pa si (ob vnaprejšnji prijavi) ogledate čebelje panje na strehi Cankarjevega doma. Zavod za gozdove Slovenije pa vabi na obisk katere od 14 gozdnih učnih poti, ki so urejene na različnih koncih države. Seznam najdete na naslovu: https://www.zgs.si/za-obiskovalce/. Gozdarji vas pričakujejo 22. aprila ob 9. uri na vstopnih točkah. Lahko pa se odpravite na sprehod med spomladansko cvetje; tako v Mozirskem gaju kot v Arboretumu Volčji Potok aprila odpirajo svoja vrata.