KRATKE ZDRAVSTVENE
Duševno zdravje je temelj za kakovostno življenje
Festival duševnega zdravja, ki ga že četrtič organizira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju s partnerji, bo letos 15. maja v Celju. Namenjen je obiskovalcem vseh generacij, ki se bodo lahko pogovorili o svojih dilemah ali stiskah, na delavnicah in predavanjih izvedeli marsikaj koristnega o sproščanju, obvladovanju stresa, iskanju notranje moči, premagovanju žalosti, gradnji dobrih odnosov in podobno, ali pa se v živi knjižnici pogovorili s sogovorniki z različnimi življenjskimi izkušnjami. Na stojnicah na Krekovem trgu se bodo predstavile različne ustanove in društva s področja duševnega zdravja.
Zaupanje v znanost in stroko
Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da je pri skrbi za zdravje treba zaupati znanosti. Zlasti v času, ko nas vsakodnevno spremlja množica različnih informacij, tudi nepreverjenih ali celo zavajajočih, postaja znanost naš kompas pri sprejemanju odločitev o zdravju. Zaupati znanosti pomeni opirati se na zanesljive dokaze, strokovno znanje in raziskave, ki temeljijo na preverljivih podatkih. Na NIJZ so prepričani, da zdravje ni samoumevno, ampak je zanj treba skrbeti z odgovornimi odločitvami, znanjem in medsebojno podporo. Pomembno je, da so informacije o zdravju razumljive, dostopne in uporabne za vsakogar, pri čemer ima ključno vlogo zdravstvena pismenost. To je sposobnost ljudi, da najdejo, razumejo, presodijo in uporabijo informacije o zdravju ter na tej podlagi sprejemajo ustrezne odločitve za ohranjanje ali izboljšanje zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Višja stopnja zdravstvene pismenosti prispeva k pravilnemu jemanju zdravil, lažjemu prepoznavanju opozorilnih znakov bolezni, sprejemanju odločitev, uspešnejši komunikaciji z zdravstvenimi strokovnjaki ter boljšemu obvladovanju bolezni.
Preventiva zmanjša srčno-žilne bolezni
Cilj evropskega načrta za srčno-žilno zdravje Safe Hearts, ki ga je decembra 2025 izdala EU, je do leta 2035 zmanjšati prezgodnjo umrljivost za 35 odstotkov. Kot so povedali na kongresu Evropskega kardiološkega združenja, ki je konec aprila potekal v Ljubljani, je poudarek na izobraževanju prebivalcev o pomenu zdrave prehrane in zmanjševanju debelosti, prizadevajo si tudi za prepoved uporabe nikotina. Načrt vključuje tudi ozaveščanje o cepljenju proti okužbam dihal, s čimer je mogoče preprečiti gripo in druge bolezni, ki poslabšajo srčno-žilna obolenja, ter predvideva uvajanje preventivnih pregledov. Za preprečevanje teh bolezni je bistvena sprememba življenjskega sloga, torej zdrava prehrana in redna telesna dejavnost. Slovenski kardiologi poudarjajo, da preventivna kardiologija (ugotavljanje povišanih vrednosti holesterola, krvnega tlaka, kadilskega statusa in prehranskih vzorcev ter zgodnje odkrivanje bolezni), vključno z rehabilitacijo, že zdaj vsako leto reši devetsto življenj. Bolj kot vsa zdravila je učinkovita 12 tednov trajajoča ambulantna rehabilitacija. V Sloveniji je zaradi srčno-žilnih bolezni vsako leto hospitaliziranih 35 tisoč bolnikov, 7200 pa jih umre.
Brez zdravih možganov ni zdravja
Slovensko društvo za nevroznanost Sinapsa predlaga oblikovanje nacionalne strategije za zdravje možganov. Ta bi povezala raziskave, klinično prakso, preventivo in izobraževanje ter omogočila učinkovitejšo skrb za zdravje možganov v vseh življenjskih obdobjih. Motnje v delovanju možganov so zelo razširjene, saj ima vsak drugi človek vsaj eno, od glavobola in nespečnosti do demence ali Parkinsonove bolezni. Po mnenju nevrologov lahko pri demenci približno polovico primerov povežemo s spremenljivimi dejavniki tveganja, kot so izobrazba, telesna dejavnost, prehrana, socialni stiki pa tudi izguba sluha, depresija in onesnažen zrak. Raziskave kažejo, da lahko z ustreznimi ukrepi pojav demence bistveno zmanjšamo ali vsaj odložimo. Za učinkovit premik k boljši obravnavi in preprečevanju bolezni možganov potrebujemo usklajeno delovanje znanosti, zdravstva in politike, nujna pa sta tudi vključevanje bolnikov in njihovih svojcev v zdravljenje ter boljša dostopnost storitev.