KULTURA KRATKE
Kultura
74. LJUBLJANA FESTIVAL, 21. 6.–8. 9.
Ob odprtju festivala bo na sporedu Puccinijeva opera Turandot, s katero bodo počastili stoto obletnico prve uprizoritve. Sledila bo množica dogodkov. Nekatere bomo predstavili v naslednji reviji. Tradicionalna Poletna noč bo letos posvečena legendarnemu Otu Pestnerju. Nostalgični večer bo 30. junija na Kongresnem trgu.
Foto: Darja Štravs Tisu
LENT 2026 V MARIBORU
Dogajanje bo od 28. junija do 4. julija potekalo na številnih prizoriščih, med drugim na Glavnem odru, Glavnem trgu, Trgu Leona Štuklja, Odru OTP banke, Jurčkovem odru, v Sodnem stolpu, Minoritih in Vetrinjskem dvoru. Nastopila bodo velika imena slovenske glasbene scene, bogat bo tudi program JazzLenta, na katerem naj bi nastopili tudi Theo Croker: Dream Manifest, Adam Ben Ezra & Michael Olivera: Heavy Drops, Marc Ribot’s Ceramic Dog, Majid Bekkas – Nguyên Lê – Hamid Drake: Gnawa World Blues ter Adrian Younge. Poskrbeli bodo tudi za ljubitelje smeha s priljubljenimi imeni stand upa. Pomemben del festivala bo znova 38. Folkart, ki bo v Maribor pripeljal folklorne skupine iz Bocvane, Bolivije, Poljske, Portorika, Severne Makedonije in Uzbekistana. Poleg tradicionalne velike povorke bodo nastopi potekali tudi po mestu, v parku, Europarku in drugih krajih po Sloveniji. Folkart se bo sklenil 4. julija na Glavnem odru.
GLEDALIŠČE
ALICA V ČUDEŽNI DEŽELI
Baletno predstavo ljubljanskega baleta izvajajo na glasbo Carla Davisa po motivih Petra I. Čajkovskega. Prežeta je z zanimivim koreografskim izrazom Howarda Quintera Lopeza, ki je predstavo tudi režiral. Gledališka magija z barvito scenografijo in kostumi vas popelje v pravljični svet, v katerem Alica na popotovanju sreča zanimive in nenavadne like, vsak s svojo zgodbo in značajem.
Foto: Urša Premik
RIHARD III. V DRAMI SNG MARIBOR
To je zgodba o vzponu in padcu človeka, ki z manipulacijo in nasiljem odpravi tekmece, da se povzpne na prestol. »Vidim jo kot zgodbo o tem, kako oblast nastaja in kako se gradi. Kako nekdo prevzema nadzor nad narativo – informacije so moč,« poudarja režiser Jan Krmelj. Shakespearovo besedilo ni le ogledalo 15. stoletja, ampak je še kako aktualno tudi danes. V naslovni vlogi igra Petja Labović, na odru pa so še Žan Koprivnik, Minca Lorenci, Nataša Matjašec Rošker, Gaja Filač, Davor Herga, Ksenija Mišič, Matevž Biber, Nejc Ropret, Viktor Hrvatin Meglič in Gorazd Žilavec.
Foto: Peter Giodani
NAKLJUČNA SMRT NEKEGA ANARHISTA
To je zadnja predstava te sezone na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. Uprizoritev je posvečena stoti obletnici rojstva Daria Foja, enega najpomembnejših komediografov 20. stoletja in doslej edinega Nobelovega nagrajenca iz gledališkega sveta, soustvarjalka pa je Franca Rame. Dramaturginja in prevajalka komedije Ira Ratej je pojasnila, da temelji na resničnih dogodkih iz leta 1969, povezanih z bombnim napadom v milanski banki in smrtjo železničarja Pinellija, ki je bil obtožen anarhističnega delovanja, med zaslišanjem pa je »padel« skozi okno na policijski postaji. Predstavo je režiral Gregor Gruden, ki je poudaril, »da so nekatere replike v tekstu grozljivo aktualne«. Igrajo Uroš Smolej, Boris Ostan, Matic Lukšič, Filip Samobor, Matevž Sluga in Tina Potočnik Vrhovnik.
IZGUBLJANJE ČLOVEČNOSTI (ŽALOSTNE SKRIVNOSTI SREBRENICE)
Slavenka Drakulić, Dragan Popović, Nedžad Avdić in drugi so avtorji dramskega besedila, ki ga je režiral Matjaž Berger. V središču predstave, ki jo je pripravil Anton Podbevšek teater v sodelovanju z ljubljanskim Cankarjevim domom, je zločin, storjen nad Bošnjaki srednjega Podrinja v Srebrenici julija 1995, ki so ga zagrešile politične, vojaške in policijske strukture bosanskih Srbov. Državna sodišča Bosne in Hercegovine in mednarodna sodišča so presodila, da gre za genocid – najtežje kaznivo dejanje v okviru mednarodnega humanitarnega prava. Srebrenica je, ne le julija 1995, ampak že od leta 1992 spreminjala mednarodno pravo in odnose, predvsem v okviru vprašanj humanitarnih intervencij. Vplivala je na svet, svet pa nanjo. Igrajo: Ana Pavlin, Barbara Ribnikar, Jana Menger, Svit Stefanija, Gregor Čušin, Gregor Podričnik, Gal Oblak, Mario Dragojević, Gregor Luštek, Tjaša Bucik, Sašo Vollmaier/Manca Udovič.
RAZSTAVE
PREGLEDNA RAZSTAVA SLIK METKE KRAŠOVEC VDANOST
Po besedah kuratorja Arneta Brejca je »slikarka minljivost umetniških izmov spremenila v podobe trajne lepote in optimizma. Dokler je lahko risala in slikala, je ohranjala mladostno videnje sveta, ki se je v njeni domišljiji naselilo v krajinah, portretih, kompozicijah in vizijah.« Dodal je, da je bil njen svet nedotakljiv, umirjen, poln žlahtnega upanja in celo optimizma. Njeni portreti so povzdignili dekliške poteze iz minljivosti sedanjika v estetsko brezčasje, kot bi slikala večno mladost, otroško radovednost in veselje, a tudi nenavadno zamišljenost. Po njegovih besedah je Krašovec tudi v poznih delih ohranila visoko umetniško kvaliteto. Še danes jo vidimo kot ključno ustvarjalko na prehodu med modernizmom in postmodernizmom. Leta 2017 je prejela Prešernovo nagrado za življenjski opus. V galeriji Equrna je razstava odprta do 19. junija.
Foto: Slika Metke Krašovec: There came a day at summer full
ČIVKI IZ PRETEKLOSTI
Prvič je pri nas na ogled več kot 110 arheoloških predmetov, tako da razstava predstavlja slovensko arheologijo skozi tri vrste predmetov: tiste, ki jih povezujemo z glasbo – od prazgodovinskih glasbil iz kosti jamskega medveda do novoveških železnih drumlic, simbolne predmete, kot so prazgodovinske figurice, kipci antičnih bogov, predmeti v obliki živali in z vrezanimi znaki, ter najzgodnejše zapisane besede z venetskimi napisi, zapisi imen krajevnih božanstev in poznorimskimi grafiti. Vsak predmet ima svojo zgodbo, ob njih pa spoznavamo pomembna arheološka najdišča iz vseh delov Slovenije. Na ogled do 23. avgusta v Galeriji Cankarjevega doma.
FILM
TIHA PRIJATELJICA
Madžarska režiserka Ildikó Enyedi velja za mojstrico atmosfere. V središče filma je postavila skoraj dvestoletni ginko, drevo, ki raste sredi botaničnega vrta v starem univerzitetnem mestu Marburg, kamor pride nevroznanstvenik iz Hongkonga, da bi izvedel nenavaden eksperiment. Na istem vrtu se je v začetku 20. stoletja prva ženska, sprejeta na naravoslovni program univerze, s pomočjo fotografskega objektiva začela poglabljati v rastlinske detajle, v hipijevskem obdobju sedemdesetih let pa je mlad študentski par izvedel poskus, v katerem je preučeval odzive geranije na različne dražljaje. Čeprav je v ospredju akademsko raziskovanje zaznavanja rastlin in ljudi ter slikovito povezovanje mikro- in makrokozmosa, film spretno vpleta tudi prerez družbenih obdobij in analize medčloveških odnosov. Na sporedu v Kinodvoru in Art kino mreži.
22. MEDNARODNI FESTIVAL KINO OTOK – ISOLA CINEMA
V Izolo festival filma prihaja med 10. in 14. junijem. Na notranjih in zunanjih platnih se obetajo izjemen in otoško prepoznaven filmski program, sestavljen iz filmov z vsega sveta, pester spremljevalni program, pogovori z gosti festivala in fina glasba, v ritmu katere se bo ob večerih poplesavalo na Svetilniku. Pripravili bodo tudi dvodnevno srečanje evropskih festivalskih mrež, na katerem bodo spregovorili o boljšem povezovanju, sodelovanju in iskanju poti do občinstva.