Pustili so globoke sledi
Letošnje poletje je bilo posebno – ne le zaradi hude vročine, ki smo jo težko prenašali. Poslovilo se je tudi veliko izjemnih in srčnih ljudi. Konec junija je umrl Janez Sušnik, nekdanji predsednik Državnega sveta in predsednik Zdusa, ki se je kot predstavnik upokojencev zavzemal za pravice starejših in medgeneracijsko sodelovanje. Za vedno je odšel Janez Platiše, novinar in fotograf, ki je sodeloval tudi z Vzajemnostjo. V novinarstvo se je podal po upokojitvi in pokazal, kako ustvarjalno in bogato je lahko upokojensko življenje.
Poslovila se je velika gledališka in filmska igralka Milena Zupančič, za večino Slovencev nepozabna Meta iz filma Cvetje v jeseni in Mimika Malek iz filma Moj ata, socialistični kulak. V zadnjem času se je zaradi bolezni, o kateri ni govorila, redkeje pojavljala v javnosti; prenašala jo je dostojanstveno in jo sprejela kot del življenja, ki je bilo polno in ustvarjalno.
Odšel je tudi prof. dr. Jože Ramovš, vrhunski strokovnjak, raziskovalec in humanist, dolgoletni sodelavec in prijatelj Vzajemnosti, predvsem pa izjemen človek, ki je s svojim znanjem, modrostjo in neizmernim čutom za sočloveka veliko prispeval k razumevanju človeka, odnosov, staranja ter iskanju smisla tudi v preizkušnjah.
Pogrešala bom njegove članke in zanimive pogovore, ko sva se občasno srečala ob kavi. Vedno je načenjal toliko različnih tem in dilem. Spomnim se, da sva se dotaknila umetne inteligence, ki je tedaj šele prihajala med nas, in da je opozarjal, kako bo vplivala na naše življenje. Navdušil me je nad knjigo kitajskega strokovnjaka za umetno inteligenco, ki je šele zaradi raka in ljubezni najbližjih spoznal, kaj nas ločuje od strojev.
Za julijsko številko je napisal svoj zadnji članek, v katerem je razmišljal o zadovoljnem staranju. Tako kot vedno ga je sklenil s pozitivnimi besedami: »Moja vrednost je v tem, kar sem: moje življenje, to, kar sem naredil dobrega, doživel lepega in zdržal hudega. In do zadnjega diha se dograjujem v dobrega človeka.«