Starizem v fizioterapevtski obravnavi
Aktualno
Slika je simbolična
Starizem je ena najpogostejših oblik diskriminacije. Podobno kot druge oblike predsodkov bistveno vpliva na dobrobit posameznika in njegovo kakovost življenja. Raziskave in vsakdanje izkušnje kažejo, da se negativna prepričanja in predsodki o sposobnostih starejših ali mlajših pojavljajo redno, kar vpliva na njihovo zdravje in počutje.
Svetovna zdravstvena organizacija starizem opredeljuje nevtralno, brez negativnih pridevnikov – starizem (angl. ageism) so stereotipi (kako razmišljamo), predsodki (kako čutimo) in diskriminacija (kako ravnamo) do drugih ali sebe na podlagi starosti. V povezavi s starizmom se večinoma govori o diskriminaciji starejših, čeprav se pojavlja tudi pri mlajših (poimenujemo jo lahko z izrazom mladizem). Univerze po svetu se začenjajo zavedati odgovornosti, da že med študijem v svoje kurikulume vključujejo elemente, ki bodo študentom omogočili razumeti to obliko diskriminacije in jo zavračati.
Razlike pri obravnavi zaradi starosti
Kljub temu da so starejši redni uporabniki storitev zdravstvenega sistema, so znotraj njega še vedno pogosti starostni stereotipi, predsodki in diskriminacija, ne glede na poklic zdravstvenega delavca. Taka negativna drža in neustrezno vedenje sta potencialni oviri za kakovostno obravnavo in njen izid. Starostna diskriminacija, povezana z negativnimi stereotipi in predsodki, vpliva na količino in kakovost zdravstvene oskrbe, ki jo dobijo starejši bolniki. Ustrezna komunikacija je v procesu zdravljenja ključna, saj mora pacient razumeti potek zdravljenja in z njim soglašati, kar pa je mogoče le, če je komunikacija med vsemi, vključenimi v obravnavo, jasna in učinkovita. Raziskave so pokazale pogosto prakso pokroviteljske in neučinkovite komunikacije med starejšimi pacienti in izvajalci zdravstvene oskrbe. Starejši so v lastno obravnavo pogosto manj vključeni kot mlajši pacienti, osebje je do njih manj potrpežljivo, manj spoštljivo in manj optimistično.
Bolečine v spodnjem delu hrbta spadajo med najpogostejše težave, zaradi katerih se ljudje obračajo na fizioterapevte, raziskave pa razkrivajo zanimivo in hkrati skrb zbujajočo ugotovitev: pri obravnavi starejših in mlajših pacientov z enakimi težavami prihaja do razlik, čeprav si tega terapevti pogosto niti ne priznajo. Ko so v eni od raziskav študentom fizioterapije predstavili povsem enake opise pacientov z bolečino v hrbtu in spremenili le podatek o starosti, so se za starejše osebe pogosteje odločali za manj intenzivne oblike terapije, kar lahko v praksi pomeni, da starejši ne prejmejo tako učinkovite pomoči, kot bi jo lahko. Podobno so ugotovili tudi pri obravnavi pacientov s težjimi zdravstvenimi stanji, pri katerih so mlajši fizioterapevti pogosto izkazovali nekoliko bolj optimističen pogled na mogoče izide terapije kot njihovi starejši in izkušenejši kolegi. Tovrstne, večinoma nezavedne razlike v odnosu do starosti sporočajo, da je pri izbiri zdravljenja pomembno, da se presoja opira izključno na dejansko zdravstveno stanje in potrebe posameznika, ne glede na njegova leta.
Raziskave kažejo, da najuspešnejše inovativne prakse pri zmanjševanju starizma najpogosteje vključujejo: a) obogatene pristope medgeneracijskega stika – programe, ki ustvarjajo smiselne povezave med mlajšimi in starejšimi odraslimi prek strukturiranih dejavnosti, ki presegajo površno interakcijo; b) kombinirana izobraževanja in izkušnje – programe, ki vključujejo izobraževalno vsebino o staranju in pozitivne neposredne stike s starejšimi odraslimi ter imajo največje učinke na spremembo stališč; c) poudarek na raznovrstnosti – uspešne prakse poudarjajo različnost in edinstvenost starejših odraslih ter njihove sposobnosti namesto omejitev; č) reflektivno in kritično angažiranost – programe, ki vključujejo strukturirano refleksijo (razmislek), skupinske razprave in kritično analizo, s čimer pomagajo študentom predelati svoje izkušnje in spremeniti pogled na staranje.
Več o rezultatih projekta Raziskovanje starizma v delovnem okolju z uporabo vizualnih raziskovalnih metod najdete na https://opro.si/sodelovanje/. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).