O naravnih stabilizatorjih

Dobro počutjenovember '26Prehrana

Prehrana

V Evropski uniji za uporabo aditivov, kot pravimo živilskim dodatkom, velja strog nadzor, zato njihovo dodajanje vse povprek in v velikih količinah ni dovoljeno. V mejnih količinah niso škodljivi, vseeno pa je koristno, če jih znamo prepoznati in smiselno uporabljati v prehrani. Na embalaži je vsak aditiv označen z imenom ali z oznako E in ustrezno številko. Prejšnji mesec smo spoznali barvila, danes se osredotočimo na stabilizatorje.

Stabilizatorji so pogosti v pijačah, saj bi se brez njih sadni delež sesedel na dno (kot se zgodi, če delamo sadni sok doma). V zadnjih letih se je vedenje o tem, kaj je bolj zdravo za uživanje, poglobilo, zato stabilizatorji niso več tako nujni. Poleg tega veliko sadnih sokov kupimo v potiskanem tetrapaku, da usedline ne vidimo. Nekako smo se že navadili, da vsak sok pač pretresemo, premešamo tudi sadni jogurt. Ne pa (gazirane) pijače, ki jo spijemo za žejo. Pri pijačah z majhnim deležem sadne baze, z nizko kalorično vrednostjo ali celo povsem brez sladkorja je stabilizator nujen. V teh pijačah so pogosti ksantangumi, karboksimetilceluloza in mnogi drugi. In niso vsi povsem naravni.