Kralj za dihala in princ za prebavo

Prosti časnovember '26Vrt

ZELIŠČNI KOTIČEK

Veliki oman (Inula helenium) je mogočna trajnica iz družine nebinovk, ki v višino lahko zraste do dva metra. Njegove korenine so bile stoletja cenjene v evropskem zeliščarstvu. Tradicionalno so jih uporabljali predvsem v pripravkih za dihala in prebavo. Uporaba zahteva zmernost, saj lahko nekatere učinkovine (seskviterpenski laktoni) v korenini pri občutljivih ljudeh povzročijo alergijske reakcije.

Botanično ime, helenium, je rastlina dobila po trojanski Heleni. Veliki oman naj bi namreč zrasel tam, kjer je iz njenih oči na tla padla solza ob žalovanju za ljubim, ki je odšel v bitko. K nam se je razširil iz Azije. Rastlina ima eno ali več ravnih, debelih in rebrastih stebel, ki so spodaj mehko dlakava, proti vrhu pa imajo klobučevinast videz. Prepoznaven je po velikih listih z izrazito žilnatostjo in pogosto srčasto bazo, s svetlejšo in mehko dlakavo spodnjo stranjo, ter živo rumenih cvetovih v obliki koška. Cveti od junija do avgusta. Korenina je debela, rjavkasta in ob prerezu izrazito aromatična (diši po kafri). Ker obstaja več podobnih rumenocvetnih nebinovk, korenine ne izkopavamo za uporabo brez zanesljive določitve, da gre za pravo rastlino. Ko se o tem prepričamo, korenine izkopljemo zgodaj jeseni v drugem letu rasti in jih sušimo pri temperaturi do 40 °C.  Lasne korenine uporabimo za naslednjo zasaditev.