Od pravice na papirju do dostojnega življenja

Dobro je vedetinovember '26Starejši

VESTI IZ ZDUS

Zapisane pravice še ne zagotavljajo, da jih ljudje lahko tudi uresničujejo. To je bilo osrednje sporočilo tretjega foruma Partnerstvo za prihodnost, ki ga je pripravila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO).

Srečanje z delovnim naslovom Človekove pravice, ki morajo živeti v praksi je povezalo predstavnike države, stroke, gospodarstva ter invalidskih in človekoljubnih organizacij. Potekalo je pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, udeležili so se ga tudi predstavniki Zdus, predsednica Zdenka Jan, podpredsednik Erik Hofbauer, generalna sekretarka Andreja Gorše Lotrič in strokovna vodja programa Starejši za starejše Katja Krivec.

V ospredju razprav je bil razkorak med človekovimi pravicami, zapisanimi v ustavi, zakonih in mednarodnih dokumentih, ter možnostmi posameznika, da jih uresničuje v vsakdanjem življenju. Pravica do zdravstvene oskrbe namreč ne pomeni veliko, če človek ne more priti do zdravnika. Tudi pravica do samostojnega življenja ostaja zgolj formalnost, če posameznik nima potrebne podpore, dostopnih storitev in pomoči v svojem okolju. Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je poudarila pomen dostojnega življenja in odgovornost za dejansko uresničevanje pravic. Razpravljavci so opozorili, da formalno priznanje pravic še ne zagotavlja enakih možnosti, saj so te odvisne tudi od dostopnosti storitev, informacij, strokovne pomoči in ustrezne podpore. Pri tem so poudarili potrebe ljudi, ki zaradi starosti, bolezni, invalidnosti ali socialne ranljivosti težje (sami) uveljavljajo svoje pravice. Neodvisni strokovnjak Združenih narodov za uživanje človekovih pravic starejših oseb, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, se je okrogli mizi pridružil prek videoklica iz New Yorka. S tem je bila v razpravo vključena tudi širša perspektiva pravic starejših, ki morajo biti obravnavane kot človekove pravice, ne zgolj kot vprašanje socialne ali zdravstvene politike.

Pomembna vloga civilne družbe

Ena od osrednjih ugotovitev foruma je bila, da uresničevanje človekovih pravic terja sodelovanje različnih področij civilne družbe. Državne institucije, lokalne skupnosti, stroka, gospodarstvo ter invalidske in humanitarne organizacije imajo pri tem različne, vendar medsebojno povezane naloge. Organizacije civilne družbe s svojimi programi in storitvami ljudem omogočajo dostop do informacij, podpore, rehabilitacije, prevozov in vključevanja v družbeno življenje. Pogosto prav one prve prepoznajo stiske posameznikov ter opozorijo na ovire, ki jih splošni ukrepi in institucionalni sistemi ne zaznajo dovolj hitro. Vendar civilna družba ne more nadomestiti odgovornosti države za zagotavljanje pravic. Za učinkovito delovanje organizacij so potrebni sodelovanje, stabilni pogoji za izvajanje programov in ustrezno financiranje. FIHO je poudarila tudi obseg tega delovanja: v letu 2026 sodeluje s 120 invalidskimi in človekoljubnimi organizacijami, katerih programi in storitve dosegajo več kot štiristo tisoč ljudi.

Za Zdus je ta razprava pomembna tudi z vidika položaja starejših v družbi. Starejši niso zgolj uporabniki storitev in pomoči, temveč posamezniki z enakimi človekovimi pravicami in potrebami, z izkušnjami ter pravico do sodelovanja pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje. Zato je treba pri oblikovanju politik in storitev prisluhniti tudi njihovim izkušnjam ter zagotoviti, da se njihove potrebe izrazijo v konkretnih rešitvah. To je še zlasti pomembno pri zagotavljanju dostopnega zdravstva, dolgotrajne oskrbe, socialne varnosti, mobilnosti in možnosti za čim daljše samostojno življenje. Program Starejši za starejše, ki ga izvajamo v Zdus, je primer organiziranega delovanja, s katerim se potrebe starejših prepoznavajo v njihovem domačem okolju, krepi medsebojna solidarnost in povezujejo ljudje z razpoložljivimi oblikami pomoči.

Forum Partnerstvo za prihodnost je znova izpostavil vprašanje, kako različne družbene akterje povezati pri iskanju rešitev za ljudi, ki podporo najbolj potrebujejo. Sporočilo je jasno: človekove pravice niso uresničene zgolj zato, ker so zapisane v zakonih. Uresničene so tedaj, ko lahko človek kljub starosti, bolezni, invalidnosti ali drugim življenjskim okoliščinam živi dostojno, samostojno in vključeno v družbo. Partnerstvo za prihodnost zato ni le naziv foruma, temveč tudi poziv k skupnemu delovanju – k družbi, v kateri pravice niso odvisne od posameznikove moči, premoženja ali sposobnosti, da se sam prebije skozi zapletene postopke, ampak so resnično dostopne vsem, ki jih potrebujejo.

Izkušnje prostovoljcev so pomemben kapital 

Dvajseti kongres Športa za vse, ki je oktobra potekal na Bledu, je bil priložnost za izmenjavo izkušenj, soočenje različnih pogledov in razmislek, kako zagotoviti kakovostnejši razvoj športnih in rekreativnih dejavnosti. Med pomembnimi temami je bilo tudi vprašanje, kako potrebe in dolgoletne izkušnje starejših bolje vključiti v slovenski športni prostor.

V številnih društvih športni referenti in prostovoljci že vrsto let uspešno organizirajo različne oblike vadbe, rekreacije in športnih srečanj, saj dobro poznajo potrebe starejših in vedo, kako dejavnosti približati različnim skupinam udeležencev. OKS – Združenje športnih zvez pa bi moralo skupaj s strokovnimi ustanovami in pristojnimi za oblikovanje zakonodaje preučiti možnosti za priznavanje znanja, pridobljenega z dolgoletnim praktičnim delom. Izkušene izvajalce bi bilo smiselno vključiti tudi v izobraževanje novih kadrov, spodbujati prenos dobrih praks med organizacijami in generacijami ter razvijati dostopna, praktično usmerjena usposabljanja za športne referente in prostovoljce.

Gibanje kot naložba v samostojnost

Šport starejših ni zgolj vprašanje rekreacije ali preživljanja prostega časa. Redna telesna dejavnost je pomembna za ohranjanje telesne in duševne vitalnosti, samostojnosti ter kakovosti življenja, obenem pa krepi socialne vezi in zmanjšuje tveganje za osamljenost. Zato morajo biti pri načrtovanju programov v ospredju preventiva, varnost in prilagajanje vadbe posameznikovim sposobnostim. Starejši niso enotna skupina – njihove telesne zmogljivosti, zdravstvene omejitve, življenjske navade in možnosti za vključevanje v dejavnosti se razlikujejo, kar je treba pri pripravi programov upoštevati, hkrati pa zagotavljati možnosti za gibanje čim širšemu krogu ljudi. Šport starejših zato ne sme ostati na obrobju slovenskega športnega prostora, temveč ga je treba obravnavati kot pomemben del širše skrbi za zdravje, samostojnost in vključenost ljudi v vseh življenjskih obdobjih.

Pomembni so tudi nadaljnje sodelovanje s Fakulteto za šport ter možnosti tesnejšega povezovanja strokovnega in znanstvenega znanja z izkušnjami, ki jih imajo društva upokojencev pri vsakodnevnem delu s starejšimi. Povezovanje je pomembno za obe strani. Fakulteta lahko prispeva strokovna in znanstvena spoznanja, Zdus pa široko mrežo društev ter neposreden vpogled v potrebe in izkušnje starejših. Če bomo znali te prednosti povezati, bomo lažje oblikovali programe, kot je Zmigaj se do vadbe 2027, in poiskati rešitev, kako bi lahko k takim projektom prispevali tudi vsebine za starejše, da načrti ne bi ostali le na papirju, temveč da bi zaživeli v praksi.

Na področju športa med najpomembnejšimi nalogami ostajajo povezovanje formalnega strokovnega znanja in praktičnih izkušenj, kakovostno usposabljanje kadrov, skrb za varnost in preventivo ter razvoj programov, ki bodo starejšim omogočali dejavno in dostojanstveno življenje. Letošnja sprememba načina dela z izmenjavo udeležencev med šestimi okroglimi mizami je bila dobra odločitev, saj je omogočila širše sodelovanje in kakovostnejšo izmenjavo pogledov. Zdaj pa je najpomembneje, da se sporočila prenesejo v delo in konkretne izboljšave za vse, ki šport in rekreacijo razumejo kot pomemben del kakovostnega življenja tudi v poznejših letih.

Č. K. , foto: Sintija Munđar