Se zavedamo vrednosti znanja v vseh življenjskih obdobjih?
AKTUALNO
Vaje za ravnotežje z ene od številnih delavnic.
Nikoli ni prepozno za učenje, radovednost nima starostne omejitve, novo znanje prinaša več zadovoljstva, samostojnosti in nova poznanstva. To so misli, ki smo jih najpogosteje slišali na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Ta je že petindvajseto leto zapored na začetku oktobra potekal v Ljubljani v organizaciji Proeventa in Mestne zveze upokojencev Ljubljana OPZDU ter je v ospredje postavil pomen izobraževanja, novih priložnosti in aktivne vloge starejših v družbi.
Kot je na odprtju poudarila častna pokroviteljica festivala, predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, vseživljenjsko učenje ni zgolj vprašanje izobraževanja, temveč pomemben del kakovostnega in dostojnega staranja. Človeka namreč ne določa le število let, temveč tudi njegova radovednost, odprtost za nove izkušnje in pripravljenost, da ostane dejaven ter vključen v skupnost. Poleg tega je vseživljenjsko učenje most med generacijami, saj se drug od drugega nenehno učimo, je poudarila.
Znanje nima roka trajanja
Vseživljenjsko učenje ni le priložnost za pridobivanje novega znanja, temveč tudi pot do večje samostojnosti, osebne izpolnjenosti in dejavnega sodelovanja v skupnosti. V Andragoškem centru Slovenije (ACS), krovni ustanovi za izobraževanje odraslih, nenehno poudarjajo, kako zelo je pridobivanje novih znanj, veščin in spretnosti zunaj formalnih izobraževalnih ustanov pomembno tudi v tretjem in četrtem življenjskem obdobju – za samostojnost, kakovost življenja in povezanost z družbo. Možnosti ne manjka, če je nekdo le pripravljen poskusiti in se želi naučiti nečesa novega: od študijskih krožkov v okviru ljudskih univerz do bralnih ali rokodelskih krožkov in društev, od sodelovanja v pevskih zborih, glasbenih, likovnih ali gledaliških skupinah do vpisa v programe Univerze za tretje življenjsko obdobje ali Modre fakultete.
Upokojenci se za tovrstne programe zelo zanimajo. V Resoluciji o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030 je zapisano, da naj bi se v organizirano izobraževanje vključilo 5,5 odstotka ljudi med 65. in 74. letom. Ta cilj je presežen, saj se jih izobražuje že devet odstotkov, je dejala dr. Nataša Potočnik, direktorica Andragoškega centra Slovenije, na okrogli mizi z naslovom 65+, pa kaj! Učenje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju. S predstavniki štirih ministrstev – za izobraževanje, znanost in mladino, za gospodarstvo, delo in šport, za kulturo ter za demografijo, družino in socialne zadeve – so razpravljali o vprašanju, ali je ovira za učenje starejših morda pomanjkanje motivacije ali pa premalo ustreznih možnosti, informacij in podpore. Ugotavljali so, da je precej manj zanimanja za dodatno izobraževanje med delovno aktivnimi med 55. do 64. letom starosti. Delodajalci premalo vlagajo v starejše zaposlene, ti pa so za učenje pogosto premalo motivirani. V delovnem okolju je premalo mentorskih in medgeneracijskih programov za prenos znanja in izkušenj, čeprav ravno ti prinašajo dodano vrednost podjetjem. Ob tem so se strinjali, da je za učinkovitejše vključevanje starejših v izobraževanje poleg dostopnih možnosti nujna boljša obveščenost. Prepogosto namreč informacije ne dosežejo tistih, ki jih sami ne iščejo na spletu.
Ko te k učenju spodbudi življenje
Obiskovalci so lahko preizkusili nove spretnosti, tudi uporabo umetne inteligence in pripravo belokranjske pogače.
Na ACS v okviru projekta ozaveščanja za vseživljenjsko učenje in gibanje Lahko.si iščejo navdihujoče zgodbe. Nekatere so predstavili na sklepnem dogodku festivala in pokazali, da se vseživljenjsko učenje dogaja vsak dan – ko osvojimo novo funkcijo na telefonu, nekoga prosimo za nasvet, preizkusimo nov recept, razvijemo novo spretnost ali svoje znanje predamo drugim. Pogosto se učimo veliko več, kot se zavedamo – doma, med ljudmi, pri delu, skozi interese, tehnologijo, kulturo in izkušnje. Spomnili so na dva primera, kako lahko učenje spremeni življenje. Mario Žnidaršič, nosilec NAJzgodbe vseživljenjskega učenja 2026, je pri petdesetih letih postal ljubiteljski fotograf, lokalni poročevalec in kronist Loške doline. Anton Donko pa si je po možganski kapi z vztrajnostjo, podporo bližnjih in učenjem ponovno povrnil velik del samostojnosti (predstavili smo ga v septembrski Vzajemnosti). Postal je ambasador kampanje festivala #Zmorem. Svoje izkušnje pri spoprijemanju z novimi izzivi je opisal v knjigi Vrnitev v življenje, da bi ljudi v podobni situaciji spodbudil, naj nikoli ne opustijo upanja na izboljšanje.
Umetnost in kultura nas bogatita
Predstavitev knjige Toneta Donka je bila zelo čustvena, saj je bilo zadnjih deset let vse prej kot lahkih.
Tudi v današnjem svetu digitalizacije potrebujemo zgodbe, ki vzbudijo domišljijo in empatijo ter nas spodbudijo k premisleku, kako bi ravnali v takšni situaciji, so poudarili na okrogli mizi o kulturi za vse generacije. Z zgodbami postajamo strpnejši, v umetnosti pa dobimo še en pogled. Pisatelj Tone Partljič svetuje, naj spet preberemo knjige, ki smo jih pred desetletji, saj bo danes naš pogled drugačen. V branje namreč vedno vnašamo veliko sebe in svojih izkušenj. Ko bereš knjigo, bereš tudi sebe. Tudi knjiga, ki jo vrnemo v knjižnico, ni ista kot prej – v njej ostanejo sledovi naših oči in prstov. Pisateljica Barbara Hanuš pa je poudarila, da se ji zdi najpomembneje, da pri ljudeh vzbudimo veselje do branja. Knjižnice so eden najbolj odprtih prostorov, ki si jih delijo vse generacije. Stiki med mladimi in starejšimi so zelo dragoceni, saj lahko vsi drug drugemu kaj damo. Direktorica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir je pozvala, naj ljudje zapisujejo svoje zgodbe, ker so dragocene za mlajše generacije.
Priznanja za prispevek k razvoju festivala so prejeli Agencija RS za varnost v prometu, župan občine Grosuplje Peter Verlič in Tanja Hodnik, vodja Oddelka za zdravje in socialno varstvo pri Mestni občini Ljubljana, ambasadorka festivala pa je postala mag. Urška Bittner Pipan z Andragoškega centra RS.
Na festivalu se je predstavilo tudi Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas iz občine Videm pri Ptuju, ki deluje že 23 let in združuje blizu 70 članic. Ukvarjajo se predvsem s kuhanjem in peko ter ročnimi deli. Delavnico ustvarjanja cvetja iz krep papirja že osem let vodita Zvonko in Verena Mikša. Predstavili so tudi velikonočno jajce, ki so ga naredili iz 680 papirnatih cvetov vrtnic v barvi slovenske zastave. Vsako leto izberejo drugo tematiko. Lani so izdelovali cvetove vrtnic, letos pa se bodo posvetili travniškemu cvetju. Pred poletnimi počitnicami bodo tako kot vsako leto v vaškem domu pripravili razstavo ročnih del in potic.