Skupaj in odločno proti demenci
Na svetovni dan alzheimerjeve bolezni, 21. septembra, se udeležite sprehoda za spomin in pomagajte k destigmatizaciji oseb z demenco.
S staranjem prebivalstva narašča število ljudi z demenco, med katerimi je najpogostejša alzheimerjeva demenca. To je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki povzroča kognitivni upad in spremembe v vedenju ter vsakodnevnem funkcioniranju. Zato ne prizadene samo tistega, ki zboli, temveč bremeni celo družino oziroma bližnjo okolico, saj kar 90 odstotkov ljudi z demenco živi doma. Hkrati pa je bolezen eden največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih težav sodobnega sveta. Nujno, je , da je čim več ljudi, tudi zdravnikov seznanjenih z boleznijo zaradi zgodnjega prepoznavanja, zdravljenja in ustrezne specialistične obravnave, ter da bolniki in svojci dobili več pomoči in podpore.
Na to bolniki, svojci, nevladne organizacije in zdravstveno osebje še posebej opozarja v septembru, svetovnem mesecu alzheimerjeve bolezni. Letošnji moto se glasi: Čas je, da preidemo od besed k dejanjem na področju demence! Kampanja se osredotoča na razumevanje in obravnavanje trenutnega dojemanja in odnosa do demence, da bi odpravili stigmo in napačne informacije v zvezi s to boleznijo ter na koncu oblikovali demenci prijaznejšo družbo. V ta namen po vsej Sloveniji potekajo različni dogodki, med njimi so najpogostejši sprehodi za spomin, ki jih organizirajo društva ali domovi za starejše. Združenje Spominčica prav na svetovni dan alzheimerjeve bolezni, 21. septembra, vabi na Sprehod za spomin v Ljubljani. Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri pred Narodno galerijo, kjer bo kratek kulturni program, v katerem bodo nastopile pevka Jolande Ravnikar in članice Centra aktivnosti Fužine - CAF, plesalke iz centra pa bodo pokazale plesno gibalno tehniko NIA. Potem se bodo udeleženci sprehodili do mestne hiše, kjer jih bo sprejel župan Mestne občine Ljubljana.
Z zdravim življenjem proti demenci
Največji dejavniki tveganja za pojav demence so: nižja izobrazba, izguba sluha, visok krvni tlak, kajenje, debelost, depresija, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen, prekomerno uživanje alkohola, poškodbe možganov, onesnaženost zraka ter socialna izolacija nezdravljena izguba vida in visoka raven holesterola LDL. Če pa te dejavnike tveganja odpravimo, lahko za 40 do 45 odstotkov zmanjšamo tveganje za razvoj demence ali odložimo nastop bolezni.
