Podobe naroda na Gasparijevih razglednicah
Na Krakovskem nasipu v Ljubljani je do konca julija na ogled zunanja razstava Podobe naroda na razglednicah Maksima Gasparija.
Pripravili so jo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), kjer je eden najbolj prepoznavnih slovenskih slikarjev delal 20 let kot risar in restavrator. Tako je bil v stalnem stiku z etnografsko tematiko, ki je zaznamovala njegov slikarski opus pa tudi razglednice. Na panojih so povečane razglednice iz zbirke zbiralca Marjana Marinška, ki velja za eno najpopolnejših in najobsežnejših. Najstarejša je iz leta 1903, na ogled so tudi serija Vojska v slikah ter deklaracijske in plebiscitne razglednice, ki so služile kot propagandno orodje v podporo Majniški deklaraciji in priključitvi avstrijske Koroške Jugoslaviji. Predstavljajo tudi Gasparijeve najbolj znane božično-novoletne in velikonočne motive, prizore iz življenjskega kroga, kot sta krst in poroka, tipizirane in idealizirane prizore iz vsakdanjega življenja ter podobe slovenskih Marij. Posebno pozornost so kustosi SEM: Miha Špiček, Blaž Verbič in Bojana Rogelj Škafar namenili tudi stereotipiziranim "narodnim nošam" oziroma pripadnostnim kostumom, ki so ključna sestavina Gasparijeve motivike.
Maksim Gaspari se je rodil v Selščku pri Cerknici. Obiskoval je grafično šolo in umetnostno akademijo na Dunaju. Na Dunaju je bil med ustanovitelji umetniškega kluba Vesna. Izpopolnjeval se je v Münchnu, nato se je vrnil domov ter med letoma 1908 in 1911 odprl atelje pri Niku Sadnikarju v Kamniku. Ta je bil vseskozi Gasparijev pomemben mecen. Do leta 1928 je na ljubljanskih srednjih šolah poučeval risanje, nato pa postal restavrator v Etnografskem muzeju v Ljubljani, kjer sta na ogled še dve na razstavi: Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda ter Razglednice Maksima Gasparija v muzeju.