Zgodovina
Nekdanje središče prekmurskega narodnega gibanja
ODSTRTE PODOBE – ČRENŠOVCI
Večje gručasto naselje in sedež istoimenske občine leži v naravnogeografski enoti Pomurska ravan, v središču Osrednjega Dolinskega, na desnem bregu potoka Črnca ob regionalni cesti Lendava–Murska Sobota. »Prvi uradni zapis kraja kot Črensovci izvira iz leta 1381 in je izpeljan iz domačega izraza črensa za nekoč tu zelo razširjeno listopadno rastlino z belimi visečimi grozdastimi socvetji, slovensko botanično poimenovano navadna čremsa. Ta oblika krajevnega imena se je med domačini ohranila vse do danes, čeprav je po drugi svetovni vojni prišlo do spremembe črke ‘s’ v ‘š’,« je pojasnil 65-letni upokojeni učitelj zgodovine in zemljepisa ter dolgoletni črenšovski župan Anton Törnar.
Po poti Belokranjcev, ki so rudarili v Elyju
Prosti časseptember '26Ljudje Zgodovina Potovanja
Reportaža
Pred 18 leti je na taščin naslov v Belo krajino prispelo pismo iz Amerike. V angleščini je bilo napisano sporočilo, da je umrla njena sestrična Katica Peshel iz Elyja. Pismo je poslal vnuk njene sestre Mary, Peter Kelley, ki je taščin naslov in pisma našel v tetinem arhivu. Začelo ga je zanimati, od kod izhaja njegov rod. Tako je poleti 2009 z družino prvič prišel na obisk v Slovenijo, nato pa še dvakrat.
Lani sva z možem končno sprejela njegovo vabilo v Minnesoto in obiskala tudi kraj, kamor je odšel njegov dedek, tako kot številni mladi Belokranjci, ki so se pred več kot 120 leti podali s trebuhom za kruhom.
-
Iz zgodovine
Fotografija družine Lapajnar iz Šentvida pri Ljubljani je nastala leta 1943. Na njej so mami Jožica, očka Dušan, hči Jotka (Jožica) in sin Andrej, med staršema pa stoji najstarejša hči, danes 85-letna Alena Marija Govekar, ki v družinski hiši v Šentvidu hrani mnogo spominov.
Morda ste v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kdaj zaplesali ob nastopu ansambla Veseli Gorenjci? Igrali so zlasti v Selški dolini, člani pa so bili brata Stane in Jože Bertoncelj, Matija Megušar in Ciril Debeljak iz Medvod, ki nam je poslal fotografijo v objavo.
-
IZ ZGODOVINE
Pogled v zgodovino kaže, da po antičnem obdobju kopanje v morju ni bilo preveč pogosta dejavnost. Množični pojav plavanja v morju oziroma njegovo ponovno odkritje v 19. stoletju je tesno povezano z razvojem turizma.
Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja ženske sploh niso mogle plavati v morju in so se le zadrževale ob obali ali namakale v plitvini. Krivdo gre pripisati težkim kopalkam, ki so jih precej omejevale pri gibanju. Kopalni kostim je namreč sestavljala tunika do kolen, pod katero so nosile pumparice ali enodelni kostim. Rokavi so segali do komolcev, na glavah pa so nosile klobuke. Kopalke so bile temnejših barv, sprva volnene. Nekatere ženske so si obule celo nogavice in čevlje za v vodo.
Prva omemba kraja ob postavitvi fužine
Zgodbejulij '26Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – POTOK
Razložena vas s strnjenimi domačijami ob Farjem potoku, po katerem je kraj dobil ime, ter samotnimi kmetijami na pobočjih Malega Blegoša (1107 m) in Črta (1019 m) nad dolino Davče leži v zgornji Selški dolini. Potok, kraj z nadmorsko višino 820 metrov, je eno od 29 naselij v občini Železniki, v katerem je po lanskih podatkih Sursa živelo 74 prebivalcev. »Župnija Selca, ustanovljena leta 1454, je nekdaj imela posest tudi na območju naše vasi, ki se je je sčasoma oprijelo ime Farji hrib. Po fari je sledilo še poimenovanje potoka (Farji potok) in nato tudi naselja (Farji Potok), ki je v drugi polovici 19. stoletja dobilo današnje ime,« pravi 82-letni domačin, upokojeni kmet z domačije Pri Marenkovcu Milan Ceferin.
-
Na fotografiji iz leta 1953 sta prikupni sestrici, na levi dveletna Zdenka in na desni leto dni starejša Irena. Rojeni sta bili v Ljubljani, očetu Janezu in materi Heleni Železnik, z dekliškim priimkom Schwentner. Fotografijo je v objavo poslala Zdenka Ferengja.
Fantje iz okolice Orleka pri Sežani so bili fotografirani daljnega junija 1927. Spredaj sedi s tamburico Jože Pirjevec, oče Fanike Pevec iz Šentjurja, ki bo vesela, če se ji oglasi kateri od sorodnikov drugih glasbenikov. Pokličite v uredništvo in posredovali vam bomo njeno številko.
-
Iz zgodovine
V Mestnem muzeju Ljubljana so pripravili poletno razstavo, ki osvetljuje nastanek in zgodovino ideje o poletnem počitnikovanju na morju. To se je uveljavilo v 19. stoletju, a sprva le med bogatimi.
Južna železnica je leta 1857 tudi slovenske kraje povezala z morsko obalo in Trstom. Vse več obiskovalcev je privabljala tedanja »avstrijska riviera«, Portorož, ki so ga prej obiskovali le tisti, ki so si lahko privoščili križarjenje s parnikom. V drugi polovici 20. stoletja pa so tudi slovenski delavci množično odhajali na morje, saj so se uveljavile sindikalne počitnice. Večina jih je morje videla prvič, letovanje jim je omogočila pravica do večdnevnega plačanega letnega dopusta.
-
Iz zgodovine
Dobrna je bila ena od prvih rudarskih kolonij v Trbovljah. Rudarske družine so živele v »hauzih«, v najskromnejšem okolju, kjer je vladala neskončna vsakodnevna borba, ki so ji botrovale hude stiske, tegobe, pomanjkanje dobrin … Kljub vsemu hudemu so si Dobrčani pomagali, medsebojna pomoč je rešila marsikatero zagato.
Družili so se v prvi, stari rudniški kantini. Ti preprosti, robati prebivalci, različnih narodnosti, navad in običajev, so se zavzeli za skupno organizirano kulturno-športno združenje. Okrog leta 1928 so ustanovili dramsko skupino, nekaj let pozneje tamburaški orkester, kolesarsko sekcijo in nogometni klub Delavski amaterski športni klub DASK, ki se je pozneje združil z Rudarjem. Leta 1931 je tu pognal korenine Moški pevski zbor ZARJA, ki deluje še danes in je maja praznoval petindevetdesetletnico!
-
Število Stopičanov zadnja desetletja narašča
ODSTRTE PODOBE – STOPIČE
Gručasto središčno naselje Stopiče leži sedem kilometrov jugovzhodno od občinskega središča Novo mesto, sredi valovitega zakraselega sveta novomeške pokrajine pod Gorjanci. Najbolj zgoščena poselitev je ob cesti Črmošnjice pri Stopičah–Dolž, število prebivalcev pa že desetletja nenehno narašča. »Stopiče se prvič omenjajo leta 1518 v dokumentu, s katerim je Jakob Strauss na Kapitlju v Novem mestu ustanovil Straussov beneficij s 15 kmetijami. Tu je ves čas pomembno vlogo igrala župnija z mogočno cerkvijo Device Marije, tolažnice žalostnih. V vasi s približno 190 stanovanjskimi hišami je nekoč živelo kmečko, danes pa predvsem primestno prebivalstvo,« pravi 59-letni gozdar in ljubiteljski zgodovinar Anton Goršin.