Zgodovina
V obeh vaseh prevladovala govedoreja in gozdarstvo
Zgodbejunij '25Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – STARA OSELICA, PODGORA
Sosednji razloženi vasi ležita v zgornjem delu Poljanske doline, nedaleč stran od nekdanje deželne meje med Kranjsko in Goriško. Sta na jugu Škofjeloškega hribovja med dolinama potokov Kopačnica in Hobovščica, levih pritokov reke Poljanska Sora. Spadata v občino Gorenja vas - Poljane in krajevno skupnost Trebija ter župnijo Stara Oselica. V vsaki od njiju živi nekaj več kot dvesto prebivalcev. »K naselju Stara Oselica spadajo zaselek Sv. Pavel pri župnijski cerkvi spreobrnitve sv. Pavla in domačije okrog Škrbinove kapelice, imenovane Podklop. Podgoro sestavlja več delov, pri čemer se osrednji del pod gozdnato vzpetino Hrastje imenuje Na vasi, ob bivši tovorni poti proti Trebiji, Stari Oselici in na Tolminsko je Pilovc, najstarejši del Košenije je potisnjen pod hrib Planina, največ hiš pa stoji v spodnjem delu vasi ob glavni cesti proti Hotavljam,« je dejal 84-letni upokojeni ekonomist Anton Bogataj, Pilovčan z Jákapove domačije s hišno številko 29.
-
AKTUALNO
Da se zlo, storjeno med drugo svetovno vojno, ne sme pozabiti, je v začetku maja odmevalo na spominski slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve največjega ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück. Udeležila se je je tudi delegacija sedemdesetih Slovenk iz Slovenije in avstrijske Koroške.
Njihova prisotnost na kraju nekdanje groze ni bila zgolj poklon spominu, temveč tudi izpolnitev zaveze, ki so jo sinovi, hčere, vnuki in vnukinje dali svojim mamam in babicam, da njihov glas ne bo utonil v pozabo. Udeleženke in udeleženci so ogled taborišča doživeli zelo čustveno, marsikdo je šele tam doumel vse grozote, ki so jih prestale taboriščnice. Posebej jih je ganila slovenska spominska soba kot simbol odpora, trpljenja in neizmerne moči žensk, ki so kljub nečloveškim razmeram ohranile upanje in dostojanstvo.
-
Marija Srebočan s Polzele, z dekliškim priimkom Palir, se je z mamo Marijo fotografirala v Šoštanju leta 1955.
Danes nikjer ne bi našli tako številčnega razreda, kot je bil prvi razred osnovne šole v Slovenskih Konjicah leta 1950. Med učenci, mnogi so bili kar bosi, ki so se fotografirali s tovarišico Seručar, je tudi Pavel Leskovar iz Vojnika, ki je poslal fotografijo v objavo.
Množica mladih fantov je pred skoraj sto leti obiskovala podoficirsko šolo v Zagrebu. Med njimi je bil tudi stric Jerneje Miklič iz Grosuplja, ki je poslala fotografijo v objavo.
Kraj slovi po flosarstvu in smučarskih skokih
ODSTRTE PODOBE – LJUBNO OB SAVINJI
Sklenjeno središčno gručasto naselje v Zgornji Savinjski dolini stoji na robu alpskega predgorja na prodnatih terasah ob sotočju potoka Ljubnica in reke Savinje, ki tu prehaja iz soteske v širšo dolino. Kraj se prvič omenja leta 1247, od leta 1442 pa kot trg s pravico do dveh letnih sejmov in nedeljskega tržnega dne. Razvil se je v lokalno središče hribovskega kmetijskega zaledja, kjer so se Ljubenci ukvarjali predvsem z govedorejo in gozdarstvom, od konca 16. do sredine 20. stoletja pa sta se razcvetela lesna trgovina in splavarjenje (flosarstvo). »Ljubno ob Savinji je bilo tako petsto let začetna savinjska flosarska postaja. Les, ki so ga kmetje posekali na strmih pobočjih, so po drčah spravili v dolino in nato po Ljubnici in Savinji splavili do Ljubnega. Tu so ga razžagali, sestavili flose in se ob primernem vodostaju z njimi odpravili na pot,« pripoveduje 74-letni upokojeni pek in slaščičar ter tudi zadnji ljubenski flosar Martin Juvan.
Organizacija za mir, tega pa ni in ni
Iz zgodovine
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila po drugi svetovni vojni ustanovljena z namenom, da se vojne grozote nikoli več ne ponovijo in da bi na svetu zagotavljali mir. Danes je vanjo včlanjenih 193 držav, Vatikan in Palestina pa imata status opazovalk. Kljub temu na različnih koncih sveta divja okoli 60 vojaških spopadov.
Pogajanja o končanju dveh najbolj aktualnih in odmevnih vojn v Ukrajini in Palestini, ki ogrožata svetovni mir, namesto v (do zdaj) legendarni palači OZN v New Yorku potekajo pod solistično taktirko Združenih držav Amerike večinoma v pisarnah najvplivnejših vladarjev sveta ali pa v Savdski Arabiji, Jemnu, Egiptu in EU. Organizacija združenih narodov pa je, kot kaže, pri reševanju konfliktnih situacij v svetu zadnje čase potisnjena bolj na stranski tir.
-
Muzeji in galerije niso le skrbniki preteklosti – so živi prostori idej, raziskovanja in navdiha. Da bi dediščino čim bolj približali sodobnemu obiskovalcu Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije organizirata spletno akcijo #NAPREJVPRETEKLOST.
V njej sodeluje 77 slovenskih muzejev in galerij, ki so v tednu do 13. aprila pripravili različne digitalne vsebine in interaktivne aktivnosti. Spremljajte spletne strani in družbena omrežja sodelujočih ter preko ključnikov #naprejvpreteklost, #muzejinprihodnost ter#muzejinzabava raziskujte skrite muzejske zaklade. Prvotnemu delavskemu naselju so rekli tudi Žuljava vas
Zgodbeapril '25Ljudje Zgodovina
ODSTRTE PODOBE – LJUBLJANA-GALJEVICA
»Mestni predel Galjevica, ki spada v Četrtno skupnost Rudnik, leži na obrobju Ljubljanskega barja in na severu sega do dolenjske železnice, onkraj katere je Rakovnik, na jugu pa do Jurčkove ceste, kjer se začenja Ilovica. Znotraj tega območja je ob koncu dvajsetih let preteklega stoletja nastalo manjše istoimensko delavsko naselje,« pove 76-letni upokojeni ekonomist Janez Pavšek, ki je prvih 23 let živel v hiši na naslovu Galjevica 57. Začetek delavskega naselja je najtesneje povezan s stanovanjsko krizo v Ljubljani po prvi svetovni vojni, ko...
Petdesetletnica digitalnega fotoaparata
Iz zgodovine
Podjetje Kodak je imelo večino 20. stoletja prevladujoč položaj na trgu s fotografsko opremo, v svojih raziskovalnih laboratorijih so ustvarili številne tehnološke inovacije. Svojega lastnega izuma, tj. digitalnega fotoaparata, pa niso znali izkoristiti!
Prvi zapis o prasorodniku fotoaparata najdemo v arhivih iz 5. stoletja pr. n. št., ko je kitajski filozof Mo-Ti opazil in zapisal, da v temni sobi ob prehodu svetlobe skozi majhno luknjico na steni nastane obrnjena slika zunanjosti. Izraz camera obscura (temna soba) je sicer prvič uporabil nemški astronom Johannes Kepler leta 1604, ki je svoj prenosni temni šotor uporabljal za astronomska opazovanja. Sredi 16. stoletja so v luknjico namestili lečo, dobro desetletje kasneje je dodana bikonveksna leča povečala ostrino in svetlost slik,...