Dajmo več priznanja oskrbovalcem!
Vsak deseti Slovenec skrbi za bolnega, onemoglega ali invalidnega svojca, prijatelja ali soseda, veliko družinskih članov in znancev pa pomaga od daleč, so opozorili na Inštitutu Antona Trstenjaka ob Evropskem dnevu družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. Letos poteka pod sloganom: Danes ti, jutri jaz – Danes ti skrbiš zame, jutri jaz zate in govori o tem, da je oskrbovanje naša skupna vrednota in da se moramo to skrb naučiti ceniti in spoštovati!
Od nekdaj skrbimo drug za drugega: ko bližnji opeša, zboli ali se poškoduje, zanj skrbimo. To nas ohranja pri življenju in nas dela ljudi. kot pravijo na inštitutu: Zdrava odvisnost pomeni, da se medsebojno potrebujemo, dopolnjujemo in skrbimo drug za drugega. Zato se jo moramo naučiti ceniti in spoštovati!
Vsaka priložnost, da poskrbimo za nekoga – naj bo to otrok ali starejši, ki zaradi bolezni potrebuje pomoč – je tudi priložnost, da se učimo solidarnosti. Te se ne da osvojiti iz knjig, ampak le skozi konkretno skrb za nemočne in ranljive. Prav oni nas učijo tudi sprejemati pomoč, ko jo bomo sami potrebovali. In prav v tem dajanju in sprejemanju pomoči se razodeva naše človeštvo – človek ob človeku. Pomembno je, da vsak od nas prispeva tudi svoj delež k oskrbi: da v okolici prepoznamo tiste, ki skrbijo za bližnje, da drug drugega vprašamo, kako si lahko pomagamo, da sprejmemo pomoč, ko jo potrebujemo – hvaležno, ne z odporom – in da oskrbo živimo po svojih močeh.
Ta skrb nam je tako samoumevna, da pogosto niti ne pomislimo, da smo s tem prevzeli novo vlogo – vlogo družinskega oziroma neformalnega oskrbovalca. To je po eni strani dobro, saj kaže, da imamo v družbi globoko zakoreninjeno prepričanje, da je skrb nekaj naravnega – kar tudi je.
Po drugi strani pa prav ta samoumevnost predstavlja težavo: če človek ne prepozna svoje nove vloge, pogosto ne poišče podpore in informacij, ki bi mu olajšale oskrbo. Vendar potrebuje zanesljive vire informacij, možnosti izobraževanja, mrežo za samopomoč, psihosocialno podporo in možnost oddiha. In kot poudarjajo v inštitutu, kljub prepotrebnim rešitvam, ki jih bo sčasoma razvil sistem dolgotrajne oskrbe, bo velika večina za svoje bližnje še naprej skrbela sama, preprosto zato, ker bo poleg formalnih storitev takšna pomoč vedno potrebna.
Na Inštitutu Antona Trstenjaka so ustanovili Facebook skupino Družinski oskrbovalci, razvili Usposabljanja za družinske in druge neformalne oskrbovalce ter spodbujajo oblikovanje skupin svojcev po načelu samopomoči. Pod okriljem Inštituta deluje tudi Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev. Vključitev vanj je brezplačna in brez obveznosti. Več informacij dobite preko e-pošte: oskrbovalec@iat.si ali po telefonu: 064 299 599.