Težave v duševnem zdravju so slabo prepoznane
Duševne motnje naraščajo hitreje kot druge kategorije bolezni. Strokovnjaki ob svetovnim dnevom duševnega zdravja opozarjajo, da so te težave še vedno slabo prepoznane.
Na konferenci Duševno zdravje v Sloveniji: med izkušnjami in prihodnjimi izzivi, ki jo je pripravil Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so opozorili, kako pomembno je, da posameznik pravočasno prepozna težave in poišče strokovno pomoč, sicer pa skrbi zase in ustvarja okolje, kjer bo iskanje pomoči pogumno dejanje, in ne stigma. Vodja programa Omra Lilijana Šprah je pojasnila, da s programom odraslo populacijo opismenjujejo o motnjah razpoloženja, kot so tesnoba, depresija, osebnostne motnje in stigma ter pridružene motnje. Poudarila je, da znanje pomaga pri zgodnjem prepoznavanju težav v duševnem zdravju, veliko težav pa je ozdravljivih.
Največ ljudi poišče pomoč na primarni ravni zdravstvenega sistema, med najpogostejšimi težavami za obisk zdravnika pa so reakcija na hud stres, prilagoditvene motnje, anksiozne motnje, depresija, pri moških tudi duševne in vedenjske motnje zaradi uporabe alkohola. Vendar pa moški pogosto ne poročajo o težavah v duševnem zdravju, pomoč pa poiščejo šele, "ko so stvari tako problematične, da ne morejo več normalno funkcionirati".
Med dejavnostmi, ki krepijo duševno zdravje pa je Lilijana Šprah naštela stik z naravo, dobre spalne navade, telesno aktivnost, družbene stike, zdravo prehranjevanje, sproščanje, ravnovesje med delom in prostim časom ter manjšo uporabo družbenih omrežij.
Za depresijo trpi 14,5 odstotka odraslih oziroma vsak deveti Slovenec, prizadene pa ljudi vseh starosti, poklicev in življenjskih okoliščin. V letu 2023 so predpisali več kot 1,6 milijona receptov za psihoaktivna zdravila. Med zdravili so najbolj razširjeni antidepresivi, ki jih prejema osem odstotkov populacije. Slovenska raziskava iz leta 2022 kaže, da se je 41 odstotkov vprašanih v zadnjem letu soočilo z določeno obliko duševne stiske. Med tistimi, ki so trpeli zaradi težav v duševnem zdravju, jih 46,6 odstotka ni nikoli poiskalo strokovne pomoči. 39,3 odstotka odraslih je svoje duševno zdravje ocenilo kot dobro.
Zaradi duševnih in vedenjskih motenj je vse več bolniških odsotnosti, večja je izguba produktivnosti, več je prezgodnjih upokojitev in invalidnosti, prezgodnjih smrt zaradi samomorov, ne smemo pozabiti niti na stroške za družino in skrbnike ter izgube v izobraževanju. Ekonomsko breme depresije pri nas znaša 674 milijonov evrov na leto, ekonomsko breme anksioznosti pa 303,3 milijona evrov na leto.
Svetovni dan duševnega zdravja sicer izpostavlja dostop do pomoči ob kriznih dogodkih. Strokovnjaki so prepričani, da je treba psihološko podporo ljudem približati kot eno ključnih oblik pomoči v krizah. Blaž Janež z ministrstva za zdravje je spomnil, da letošnje geslo vabi k razmisleku, kako pomembno je, da je pomoč ne le na voljo, temveč tudi dosegljiva, pravočasna in prilagojena potrebam posameznika. Med izzivi na področju duševnega zdravja je naštel prepoznavanje duševnih stisk, dolge čakalne dobe, pomanjkanje kadra, neenakomerno dostopnost do storitev po regijah, digitalno preobremenjenost, osamljenost, negotovost zaradi podnebnih sprememb, socialno neenakost in eksistencialna vprašanja, ki jih sprožajo krizni dogodki.
V Lekarniški zbornici Slovenije poudarjajo pomen sodelovanja med bolniki, zdravniki in farmacevti ter spodbujajo k odprtemu pogovoru o duševnem zdravju. Magistri farmacije v lekarnah so pogosto prvi, ki se jim bolniki zaupajo in prepoznajo njihovo stisko ter bolnika usmerijo.