Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku
Prešernov smenj v Kranju
Dogodki ob slovenskem kulturnem prazniku že potekajo, čeprav se bo glavnina zvrstila v nedeljo, 8. februarja, ko bodo kulturne ustanove na široko odprla vrata obiskovalcem in omogočila brezplačne oglede razstav in filmov, vodstva, delavnice, pogovore z ustvarjalci.
Ne bodo manjkali niti tradicionalni recitali Prešernove poezije na prostem, denimo na Bevkovem trgu v Novi Gorici ter na Grajskem trgu v Mariboru, v Ljubljani ga bodo člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije pred Prešernovim spomenikom pripravili že štiridesetič! Posebno doživetje je obisk Kranja, ki se na Prešernovem smenju preobleče v 19. stoletje. Na mestnih trgih in ulicah se slišijo recitali Prešernovih pesmi, sučejo se folklorne skupine, mesto obiščejo lajnarji, mojstri in umetniki se predstavljajo na sejmu domače in umetnostne obrti, na voljo je odlična hrana. Kot pravijo organizatorji, Kranja ne morete zapustiti drugače kot prešerne volje. V Lipici bodo pripravili dan odprtih vrat kobilarne ter ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela tudi osrednji dogodek s predstavo Lipiške jahalne šole. V Ilirski Bistrici bo potekal Kettejev pohod od Ilirske Bistrice do Prema. V ljubljanskem Centru Rog bodo praznovali že v soboto, 7. februarja, saj pripravljajo različne dejavnosti za vse generacije, od brezplačnih praktičnih predstavitev do delavnic, posebej radovedni pa se bodo lahko pridružili trem različnim vodstvom po hiši.
Prenovljena Prešernova hiša v Vrbi
Obnovljeno Prešernovo hišo lahko po 8. februarju obiščete od torka do petka med 9. in 16. uro, ob koncu tedna pa med 10. in 17. uro. Vir fotografije: Visit Žirovnica
V Vrbi bo slovesno že danes, saj bodo po dveh letih uradno odprli obnovljeno rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna in rekonstruirano gospodarsko poslopje, v katerem bo odslej deloval interpretacijski center. V nedeljo pa bo tam potekala osrednja slovesnost v počastitev pesnika dr. Franceta Prešerna. Slavnostna govornica bo Ksenija Benedetti. Obisk lahko združite s tradicionalnim pohodom po Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki poteka pod geslom, izposojenim iz verza pesmi Mornar: Po zemlji srečno hodi. Deset kilometrov dolga krožna pot vodi še mimo rojstne hiše Matije Čopa v Žirovnici, čebelnjaka Antona Janše na Breznici ter rojstnih hiš pisateljev Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah in Janeza Jalna na Rodinah.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika bo v Cankarjevem domu potekala osrednja proslava, na kateri bodo podelili Prešernovi nagradi za življenjsko delo, ki jo bosta prejela koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig. Prejemniki nagrade Prešernovega sklada za leto 2026 pa so: scenaristka in režiserka Petra Seliškar, pesnica Ana Pepelnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, režiser in direktor fotografije Gregor Božič, skladateljica Petra Strahovnik in dramska igralka Tina Vrbnjak.
Na platformi Baza slovenskih filmov: https://bsf.si/sl/ bo med 7. februarjem od 20. ure in 9. februarjem do polnoči mogoče videti filma letošnjih dobitnikov nagrade Prešernovega sklada - Telo scenaristke, režiserke in producentke Petre Seliškar in Playing Men scenarista in režiserja, prav tako nagrajenca Prešernovega sklada Matjaža Ivanišina, kjer je bil direktor fotografije Gregor Božič.
Kultura v številkah
Sicer pa se vsak dan v povprečju odvije 70 kulturnih prireditev so pokazali podatki, ki jih je Statistični urad Republike Slovenije razkril pred nedeljskim slovenskim kulturnim praznikom in veljajo za leto 2024. Na odrih kulturnih domov, gledališč, oper in glasbenih ustanov so izvedli 25.683 dogodkov, ogledalo si jih je 3,9 milijona ljudi. Muzeji in galerije so pripravili 826 občasnih in 365 stalnih razstav ter še 67 razstav za virtualni prostor, imeli so 2,8 milijona obiskovalcev, virtualnih pa nekaj več kot 61.400. Izšlo je 5271 tiskanih knjig in brošur, med njimi 1.987 leposlovnih knjig, kar je skoraj petkrat toliko kot ob osamosvojitvi Slovenije. V kinematografih so našteli več kot 1,7 milijona gledalcev.
Še nekaj zanimivosti:
- na področje kulture dela 16.416 oseb, med je 38,1 odstotka samozaposlenih, največ samozaposlenih, več kot 80 odstotkov je med umetniškimi poklici;
- imamo 1406 založnikov, med njimi 314 samozaložnikov;
- splošne knjižnice so imele več kot 441.000 vpisanih članov in naštele okoli 8,7 milijona obiskov;
- posnetih je bilo 26 celovečernih filmov ter 74 kratko- in srednjemetražnih, kinematografih so našteli več kot 1,7 milijona gledalcev.