Pri nabiranju čemaža bodite previdni
Čemaž je poleg regrata med najbolj priljubljenimi rastlinami, ki jih nabiramo v naravi. Zaradi podobnosti z nekaterimi drugimi, žal strupenimi rastlinami, kot so čmerika, šmarnica ali jesenski podlesek, pa je pri nabiranju potrebna previdnost. Zaužitje katere od teh treh vodi v zastrupitev in celo smrt.
Te tri rastline namreč ljudje najpogosteje zamenjujejo z užitnim čemažem ali divjim porom, kot ga tudi imenujemo. Zaužitje jesenskega podleska, čmerike ali šmarnice lahko vodi v zastrupitev in celo smrt. Kot je povedal vodja centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana Miran Brvar so od leta 2000 obravnavali nekaj čez 40 primerov zastrupitev z jesenskim podleskom, šest ljudi je umrlo. Marca sta umrla 70-letni moški z območja Dolenjske ter 60-letna ženska z območja Štajerske, ki sta pomotoma pojedla jesenski podlesek.
Listi čemaža so mehki, enojni, nikoli se ne držita po dva skupaj, imajo vonj po česnu. Nabiramo jih, ko so visoki približno deset centimetrov in ostro zapeče, ko ugriznemo vanje. Listi jesenskega podleska so prav tako zeleni, vendar se v spodnjem delu držijo skupaj (rastejo v rozeti), so veliko večji, trši oziroma debelejši in v spodnjem delu žleboviti. Čmerika pa ima ovalne liste, ki so spodaj mehkodlakavi.
Zastrupitev z jesenskim podleskom se pokaže s prebavnimi težavami približno dve do 12 ur po obroku, je poudaril. Običajno se pri bolnikih pojavi slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in huda driska, dva do tri dni pozneje pa se razvije odpoved več organov, in sicer srca, ledvic, jeter, kostnega mozga, temu pa lahko sledi tudi smrt zaradi šoka, zastoja srca ali zastoja dihanja. Če bolnik prvo fazo preživi, pa lahko umre tudi zaradi hude okužbe ob zavrtju kostnega mozga. Protistrupa proti strupu jesenskega podleska, kolhicinu, ni in bolnike lahko zdravijo le simptomatsko oziroma podporno je dejal Brvar in še opozoril, da morajo ljudje ob pojavu prebavnih težav po zaužitju divjih rastlin zaradi možne zastrupitve čim hitreje poiskati urgentno zdravniško pomoč in če je mogoče, s seboj prinesti ostanke rastline.