Kultura je prostor svobodnega in neobremenjenega duha
NAŠ POGOVOR
Dr. Andreja Rihter je predsednica Kulturno-turističnega združenja Pot pisateljic. Poleg tega je članica Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem, ki povezuje akademski in raziskovalni svet z gospodarstvom in občinami. Dvakrat je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, leta 2000 je vstopila v politiko in postala ministrica za kulturo. Predvsem pa je direktorica Foruma slovanskih kultur (FSK), ustanove, v kateri razmišljajo, kako povezati 300 milijonov Slovanov in jih predstavljati svetu, ker so zanimivi in imajo tudi neslovanskim okoljem kaj ponuditi in pokazati. Pogovarjali sva se o delovanju foruma v teh dvajsetih letih in nekaterih svežih projektih.
Za volanom tudi po osemdesetem
AKTUALNO
Vedno več starejših doseže starost sedemdeset, osemdeset let in več. To pa je meja, pri kateri je treba podaljšati vozniško dovoljenje. Podlaga zanj je opravljen zdravniški pregled pri specialistu medicine dela in pri psihologu ter morda še pri kom drugem.
Podaljšanje vozniškega dovoljenja je navadno velik finančni zalogaj. Ostati brez njega pa marsikaterim pomeni izolacijo, osamitev, slabšo možnost preskrbe, omejenost v življenjskem okolju, ne nazadnje tudi izgubo samopodobe. Na vprašanje, kako podaljšati dovoljenje oziroma kaj storiti, če ti vozniškega izpita ne podaljšajo, so nam odgovarjali različni sogovorniki.
-
MOJ POGLED
Biti pravičen do sebe in drugih, to je najtežja stvar na tem svetu.
Franz GrillparzerAli se kdaj vprašate, kaj je pravično in kaj pošteno, ali se da oboje združiti ali se pojma in vrednoti pogosto celo razhajata? Zakaj se o tem sploh pričkamo, ko pa bi morali biti vsi po duši in značajskih lastnostih pošteni, do dogodkov in ljudi v njih pa pravični?
Ponujam vam poučno zgodbo. Nekega dne se je revež sprl z bogatašem. Vse glasneje sta se prerekala in bogataš je meni nič, tebi nič nenadoma revežu prisolil zaušnico. A ta ni nameraval popustiti in se je po razsodbo o zadevi napotil kar na sodišče. Sodnik je prisluhnil obema stranema in razsodil, da mora bogati revnemu izplačati odškodnino – skodelico riža. Revež je takoj zatem pristopil k sodniku in mu prisolil krepko in zvonko zaušnico. »Saj si nor!« je zavpil sodnik. »Kaj ti pa je?« »Ah, nič takega,« je rekel revež.
-
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Pogosto me vprašajo, kaj mi je tega treba bilo, da sem se začela vtikati v življenje žensk (beri: v stvari, ki smo jih v vsakdanjem življenju bolj ali manj uspešno pometali pod preprogo). Na srečo je takšne, kakršna sem, težko spremeniti. Bolj ko mi branijo, bolj me zanima, kaj se v prepovedanem sadežu skriva.
Zgodbe, ki so prihajale k meni, so bile žalostne in tudi vesele, takšne, kakršno je naše življenje. Včasih mi kdo nejeverno reče, da tistih, ob katerih priteče tudi kakšna solza, ne more brati. Pa vprašam: »Kaj pa storiš, ko doletijo težave koga iz družine? Jim obrneš hrbet?«
Senior bob za gibke in prožne možgane
AKTUALNO
Za program Brainobrain ste verjetno že kdaj slišali. Do lanske jeseni je bil na voljo le otrokom, starim od štiri do 14 let, ki s pomočjo abaka razvijajo svoje mentalne sposobnosti in spodbujajo ustvarjalnost. Zdaj pa se oblikujejo tudi prve skupine za tretje življenjsko obdobje.
Ena takšnih je v Celju, kjer so se udeleženke, stare od 63 do 70 let, pogumno spoprijele z računanjem na abaku. A poglejmo najprej, kaj dobrega prinaša program Brainobrain generaciji v srebrnih letih.
Kot je povedala Tea Grbić, direktorica programa za Slovenijo, je Senior BOB, kot se skrajšano imenuje, namenjen ljudem od 60. leta starosti. »Po dvajsetih letih izvajanja programa za otroke smo se odločili, da tudi tej generaciji omogočimo krepitev mentalnih sposobnosti na poti vseživljenjskega učenja. Brainobrain spodbuja možgane, da ostajajo v dobri kondiciji, gibki in prožni. Z računanjem na abaku starejši krepijo svoj kratkoročni spomin in priklic. Poleg tega vadijo in izboljšujejo koncentracijo. Tako si krepijo samozavest, ker pa srečanja potekajo v majhnih skupinah, je to tudi priložnost za prijetno druženje.«-
POISKALI SMO ODGOVOR
Slovenija je ena redkih držav v EU, kjer obstaja dolžnost polnoletnih otrok, da preživljajo starše, česar ne bo spremenil niti zakon o dolgotrajni oskrbi. Zaradi tega pa mnogi starejši doživljajo precejšnjo stisko, ker se čutijo kot breme otrokom, njihove otroke pa skrbi, kako bodo zmogli preživljati svojo družino in hkrati pomagati staršem.
Ker smo v uredništvo prejeli več pisem s podobno vsebino, smo poiskali odgovore na Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. Za začetek svetujejo, naj se vsi, ki imajo kakršna koli vprašanja in da se izognejo skrbem, obrnejo na pristojni center za socialno delo, kjer bodo dobili verodostojne informacije oziroma jim bodo odgovorili na podlagi konkretnih podatkov. Prav tako jih bodo seznanili z oblikami pomoči in podpore, ki obstajajo v sistemu.
-
Pomagajte zapisovati spomine
Zavod Dobra pot, ki skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, že četrtič prireja vseslovensko akcijo Zapišimo spomine. S to pobudo želijo ohraniti ustno izročilo in hkrati okrepiti vez med generacijami, saj lahko v njej sodelujejo starejši kot pričevalci in mlajši kot zapisovalci. V akciji, ki bo potekala med 17. in 30. marcem 2025, vabijo starejše, da pripovedujejo (ali zapišejo) zgodbe o življenju, takšnem, kakršno je bilo, šegah, navadah, veščinah ipd.
Ogledali si bomo Krk, Goli otok in Rab
19. SREČANJE BRALCEV IN PRIJATELJEV VZAJEMNOSTI
Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, veseli nas, da se vas je že veliko odločilo, da se udeležite našega tradicionalnega srečanja, ki bo od 1. do 4. junija v Njivicah na otoku Krku. Še vedno je čas, da se nam pridružite.
Naužili se bomo prvih sončnih žarkov, predvsem pa se bomo družili, telovadili, prisluhnili poučnim predavanjem, šli na izlete, zvečer pa se zabavali in plesali. Na pot bomo šli v nedeljo zjutraj iz različnih krajev po Sloveniji. Peljali se bomo skozi Istro in si na poti ogledali najlepše istrsko mesto Rovinj. Pot bomo nadaljevali skozi predor Učka mimo Reke in Bakarskega zaliva čez krški most do hotela v Njivicah. Nastanjeni bomo v hotelu Aminess Magal s tremi zvezdicami, ki leži v zelenju tik ob morju. Domačini nas bodo sprejeli s kulturnim programom in pijačo dobrodošlice.
-
Pet generacij – in to dvakrat
Zagotovo nima vsak take sreče, da bi pestoval prapravnuka, kot se je zgodilo Petru Erjavšku iz Bistričice pri Stahovici. V pismu, ki ga je v njegovem imenu poslala nečakinja, so prisrčne fotografije, saj je lani praznoval 85. rojstni dan in kar dvakrat postal prapradedek. Peter Erjavšek je naš dolgoletni naročnik, ki se tudi pogosto udeležuje srečanj bralcev in prijateljev Vzajemnosti. Zadnja leta smo njegovo družbo pogrešali, saj je vedno poskrbel za veselo vzdušje.
-
Spreminjanje telesa v fotografiji
Čas kot ga poznamo je 12-letni dokumentarni projekt ameriške fotografinje Marne Clarke, s katerim je ovekovečila, kako se naša telesa s časom spreminjajo. Svoje telo in telo svojega nekaj let starejšega partnerja je začela fotografirati pri 70 letih, po zaključku je pri 82 letih izdala knjigo fotografij z enakim naslovom. Njeni portreti in avtoportreti, tudi bolj intimni, pričajo o staranju telesa in sprejemanju le-tega. Sivi lasje, gube in postarana koža se na njenih fotografijah zdijo kot dragoceno darilo v času, ko nas mediji obsipavajo s...
