-
NAŠ POGOVOR
Ko je leta 1984 dr. Dušana Findeisen, danes andragoginja, takrat pa mlada profesorica francoščine, začela razvijati jezikovne programe za življenje starejših in poučevati starejše, so se ji marsikateri smejali, češ, kaj se vendar gre, saj ta stari novega znanja sploh ne bodo več potrebovali. Danes, štirideset let kasneje, pa tisoče starejših študentk in študentov pravi, da se čedalje bolj zavedajo, da je treba vse življenje, še posebej pa v zrelih letih, skrbeti za dušo, telo in možgane. Ugotavljajo namreč, da je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) tudi najboljše naravno zdravilo zoper brezciljnost, nevključenost v družbo, zoper vse, česar je navadno v starosti manj: manj priložnosti, manj prijateljev, manj moči, manj zanimanj, manj spomina in manj ciljev.
Druga jedrska elektrarna: jo potrebujemo ali ne?
Aktualno
Po "cirkuškem" dogajanju tako na družbeni, predvsem pa na politični ravni okoli napovedanega, in zdaj umaknjenega, referenduma o gradnji druge jedrske elektrarne (JEK2) v Sloveniji, ki naj bi stala ob sedanji jedrski elektrarni v Krškem, še vedno ostaja ključno vprašanje o smotrnosti graditve tako finančno obilnega, pa tudi glede jedrske varnosti vprašljivega projekta.
Vodilo živahnih razprav v državnem zboru in med strokovnjaki ter okoljevarstveniki je, da mora država, da ne bi bila preveč uvozno odvisna in bi lahko zagotavljala stabilnost oskrbe in cen, ob opustitvi fosilnih goriv zagotoviti nove zanesljive zmogljivosti za proizvodnjo elektrike iz nizkoogljičnih virov. Samo obnovljivi viri so preveč nestanovitni, so pomisleki, skupni zaključek pa je, da je za zagotovitev stabilne oskrbe in cen potrebna mešanica jedrske energije in obnovljivih virov.
-
Magičnost merino volne
Merino volna je priljubljen material za oblačila, nanjo prisegajo športniki, primerna je tudi za vsakdanjo rabo. Še posebej jo cenijo Norvežani, pri katerih je del tradicije. Do okolja je bistveno bolj prijazna kot umetni materiali, saj kot naravni material tudi po dolgotrajni uporabi nima nikakršnih negativnih vplivov na okolje. Pridobivanje volne z vsakoletnim striženjem ovac, ki se prosto pasejo na travnikih, ima bistveno manjši okoljski odtis kot pridobivanje bombaža.
Povzeto po wenorwegians.com, Fotografija: Durim Zeqiri
-
Moj pogled
Živeti pomeni živeti z drugimi. Kaj pa sem brez drugih? Osamljen otok sredi morja ljudi. Brez drugih je življenje utopija, ljubezen le neizpolnjene sanje, sreča samo bledi privid. Vsi smo med seboj povezani s tisočerimi nitmi. Moje življenje je odvisno od tvojega. Zaradi mene drugim ne sme biti težko. Moram jih sprejeti in priznavati. Potrebujem jih tudi, ker lahko zanje veliko storim.
Phil Bosmans
Ali se morda prepoznate v teh besedah? Če se ne vidite v ničemer, ste žal egoist, ki misli samo nase in morda le še na koga od najbližjih. A še to na zelo redke in precej površno.
Za kakovostnejše življenje ljudi z invalidnostmi in starejših
Posvet Mobilnost in spletna dostopnost za invalide in starejše – povezovanje znanj in izkušenj za vključujočo družbo, ki je potekal oktobra v organizaciji Državnega sveta RS, je predstavil prizadevanja Geodetskega inštituta Slovenije in Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, da bi invalidom, osebam z oviranostmi in starejšim zagotovili enako dostopnost do vseh storitev v državi.
»Ne le zato, ker je tako zapisano v zakonodaji, ampak iz iskrenega spoštovanja do soljudi, s katerimi sooblikujemo družbo. Ker je tako enostavno prav,« je v uvodu poudaril Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS.
-
Ohranimo spomine
Spomini na čas, ki smo ga preživeli, so naši življenjski dogodki. Lahko so lepi, težki, slabi – kakor za koga. V nas se lahko predramijo, ko srečamo ljudi, ki jih že dolgo nismo videli, a so nam ostali v lepem spominu. Z njimi izmenjamo le nekaj besed ali pa na hitro poklepetamo in takrat oživijo tudi spomini.
Pred kratkim sem srečala prijateljico, ki me je celo povabila k sebi domov. Čutila sem, da mi ima veliko povedati. To se pri njej zgodi redko, ker živi sama, in tako samotno je tudi njeno življenje. Celo telefonske številke ne zaupa nikomur, da je ne bi nadlegovali. Naj omenim, da je velika umetnica (slika na steklo in platno). Doma ima zelo bogato zbirko slik, naslikanih na steklo, a za to ne ve nihče. Kakšna škoda! Te njene umetnine so del zgodovine, iz katere je zrasel tudi današnji svet. Tako generacija, ki je takega duha, počasi odhaja in z njo tudi mnoge veščine, česar se premalo zavedamo.
Ali smo upravičeno nezadovoljni?
Z oskrbo starejših smo pogosto nezadovoljni. Poslušamo in beremo o slabi oskrbi stanovalcev v domovih starejših, ki je povod za večino konfliktov med njihovimi bližnjimi in osebjem v domovih. Ali je oskrba res slaba? Že kratek obisk nam razkrije nasprotno, stanovalci so skrbno negovani, čisti in urejeni, bivajo v urejenem in snažnem okolju, pa čeprav so nekateri domovi že precej dotrajani, na razpolago imajo številne smiselne aktivnosti, da jim ni dolgčas. Zakaj torej vsesplošno nezadovoljstvo?
Vemo, da stanovalci domov usihajo kljub skrbni negi in sodelovanju pri miselnih in gibalnih aktivnostih, posedanju v voziček, fizioterapiji. Toda njihovi bližnji pogosto mislijo, da dobra nega in razne aktivnosti preprečujejo usihanje, zato sklepajo, da je usihanje njihovih staršev posledica slabe oskrbe. Zagata je enostavno rešljiva. Raziskave so dokazale, izkušnje pa potrdile, da ustrezno informiranje omogoča njihovim bližnjim pravilno razumevanje: dobra oskrba zagotavlja starejšim udobje, ne zmore pa upočasniti ali preprečiti usihanja. Medicinskih ukrepov, ki bi usihanje v zadnjem obdobju življenja upočasnili ali preprečili, ni.
-
Za slovenske zmage
Navdihujoče je bilo gledati tisoče udeležencev Ljubljanskega maratona. Še posebej je treba poudariti, da so tekli skupaj s svojimi starši tudi tisti, ki smo jim včasih rekli cicibani. Zakaj? Zato, ker danes otroke navezanost na računalnike in pametne telefone pogosto odvrača od telesne aktivnosti in posledično tudi od pomanjkljivih stikov z vrstniki. Športne dejavnosti to vrzel uspešno zapolnjujejo. Skratka, za zdravo rast otrok so v prvi vrsti odgovorni starši. Tu pa nastopi težava.
-
Jubilejni 40. slovenski knjižni sejem
Tudi letos bo potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, in sicer od 26. 11. do 1. 12., dodali pa so mu še nova prizorišča v izbranih knjigarnah po Sloveniji. Razstavljalo bo skoraj 100 založb. Zanimivi dogodki, ki jih ne smemo zamuditi, bodo potekali na Glavnem odru, Odru mladih, Pisateljskem odru, kjer bomo skozi njihove oči pogledali v duše knjižnih junakov, in na Pogovorni postaji, kjer se bodo prepletale misli ter besede in ustvarjala različna mnenja. Država v fokusu bo tokrat Hrvaška in srečali se bomo lahko z njihovimi zanimivimi avtoricami ter avtorji. Slovenske Konjice pa bodo letos mesto v gosteh, ker se je tam pred sto leti rodil slovenski pesnik, prevajalec, urednik in akademik Ivan Minatti. (N. B.)
Združevanje skupnega življenja z zasebnostjo
Aktualno
Življenje v skupnosti preprečuje osamljenost, zagotavlja daljšo samostojnost in sostanovalcem daje občutek varnosti, a smo do take oblike bivanja še precej zadržani. Pri nas je do zdaj zaživela le stanovanjska skupnost starejših v Davči, pred kratkim so jo osnovali še v Novi Gorici. Sobivanje različnih generacij pa je že kar pogosta praksa v nekaterih evropskih državah. S prijaznim posredovanjem mednarodne pisarne mesta Dunaj v Ljubljani smo od blizu spoznali dve, za nas manj običajni obliki medgeneracijskega sobivanja v Avstriji.