-
Poiskali smo odgovor
Decembra smo v uredništvo dobili več vprašanj o novem obveznem prispevku za zdravstvo, ki bo nadomestil dosedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, denar se bo stekal na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Poiskali smo nekaj informacij o novem prispevku.
Pravna podlaga za uvedbo obveznega prispevka je v zakonu o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin, ki ga je državni zbor sprejel v začetku lanskega decembra. S sprejetjem se je sicer zapletalo, saj je državni svet izglasoval veto na zakon, ki so ga nato poslanci še enkrat obravnavali na izredni seji 22. decembra lani in ga vnovič potrdili. Po mnenju ministrstva za zdravje zakon prinaša več denarja za zdravstveno blagajno. Hkrati znova podaljšuje obdobje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni ter omejuje višino nadomestila med začasno zadržanostjo od dela.
Revščina je problem družbe, ne le posameznika
Aktualno
Revne upokojenke in upokojenci so med ekonomsko najranljivejšimi skupinami v sodobni družbi, saj je njihova zmožnost, da se dvignejo iz revščine, dejansko zelo omejena. Pri tem so tveganju revščine podvržene zlasti starejše ženske, ogrožene so tudi kmetice in kmetje.
Starostna revščina je bila osrednja nit pogovora na okrogli mizi, ki jo je pripravil zavod Opro in na kateri so sodelovale tudi tri sociologinje z različnih področij. Kot je poudaril direktor zavoda dr. Otto Gerdina, mednarodne organizacije že vrsto let opozarjajo na problem revščine, še posebej pri starejših. Stopnja revščine v 27 državah Evropske unije je leta 2022 znašala 16,5 odstotka, v Sloveniji pa dobrih 12 odstotkov, vendar pa je bila pri ljudeh, starejših od 65 let, še višja, skoraj 19 odstotkov. Velike razlike so med spoloma, saj je bilo za ženske, starejše od 65 let, lani tveganje revščine 22,2 odstotka, za moške pa 14,6 odstotka. Sicer pa je bila zadnja raziskava o revščini pri nas opravljena leta 2010.
-
Z Vzajemnostjo čez Pelješki most
Dragi bralci in prijatelji Vzajemnosti, v jubilejnem letu, ko Vzajemnost praznuje abrahama, bomo poskrbeli za še bolj zanimivo in veselo srečanje, tokrat že 18. po vrsti. Lahko vam že izdamo, da bomo nastanjeni v bosanskem Neumu ob Jadranskem morju, kjer smo pred leti že bili, vendar v drugem hotelu, in od koder bomo imeli lepo izhodišče za zanimive izlete. Med drugim se bomo zapeljali tudi čez Pelješki most, ki bi ga radi videli, kot ste nam zaupali, potem pa bomo z ladjico odpluli še na Korčulo. Na pot bomo šli v nedeljo, 2. junija, zjutraj in se vrnili v sredo, 5. junija, zvečer. Rezervirajte si čas in se nam pridružite. Na Kompasu obljubljajo, da bo tudi cena ugodna. Vse podrobnosti o letošnjem srečanju bomo objavili v februarski Vzajemnosti.
-
Anketa
Naše zvesto bralstvo smo ob 50. obletnici povprašali za mnenje o reviji Vzajemnost.
Helena Murgelj, upokojena učiteljica, Otočec: »Naročnica sem že dobrih petnajst let. Najprej obvezno preberem besedo urednice, ker izvem, kakšna je tematika tekoče številke. Pritegnejo me številne rubrike, preberem strani z družabnimi dogodki, pisma bralcev pa prispevke o zdravju in prehrani, intervjuje z zanimivimi osebnostmi. Zanimajo me novice s pokojninskega področja. Preberem tudi rubriko Svetujemo vam. Rada rešujem križanke, sudoku, odgovarjam na nagradna vprašanja in miselne orehe. Znance in prijatelje sem navdušila za to revijo in marsikateri so jo tudi naročili.«
NOVOLETNI POSLANICI USTANOVITELJEV ZAVODA VZAJEMNOST
Drage upokojenke, dragi upokojenci,
na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bilo leto 2023 v smislu sprememb zakonodaje oziroma dela pri reformi bolj umirjeno, kot smo pričakovali. Pri delu zavoda pa smo se tudi zaradi sprememb v preteklih letih srečevali s povečanim obsegom dela.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je julija socialnim partnerjem predstavilo dolgo pričakovana izhodišča za pripravo sprememb pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Predstavljeni cilji sprememb so: dostojnost pokojnin, vzdržnost sistema, transparentnost sistema in izboljšanje zaupanja.
-
Toplejše podnebje, bolj začinjena hrana?
Jedi v krajih s toplejšim podnebjem so bolj začinjene kot v hladnejših krajih. So tudi izjeme, v veliki večini primerov pa to drži. A zakaj? Raziskovalci so na podlagi pregleda več kot 30.000 receptov, 70 nacionalnih in regionalnih kuhinj in jedi z več kot 90 različnimi začimbami nedvoumno ugotovili, da obstaja med povprečno temperaturo v okolju in začinjenostjo jedi močna povezava. Med razlogi navajajo predvsem dva: zaradi močnih pekočih začimb se hrana v vročini ne pokvari tako hitro, prebivalci pa so se navadili na ta okus, ker jim pomaga...
-
Moj pogled
Na koncu vsakega dne naredimo piko, obrnimo stran in začnimo na novo. Če ne naredimo pike, brezupno obtičimo. Phil Bosmans
Leto za letom s hrepenenjem in prijaznimi željami zremo v trenutke, ko odštevamo zadnje minute starega, ker prihaja novo. Prejemamo voščila in jih vračamo, pišemo, se kličemo, srečujemo. Veliko je trdnih obljub, da bo odslej vse drugače. Ali ste kdaj preverili, koliko zavez vam je uspelo izpolniti? Letos bo spet čas.
Vse, kar imamo, pa je le dan, ki ga živimo. Včeraj je neizprosno mimo, jutri popolna neznanka. Zato je marsikaj težko uresničiti, saj dnevi z našo starostjo minevajo mnogo hitreje. Kam gredo ure, ki smo jih včasih namenili sto in enemu opravku?
Večje zavedanje o vrednosti rokodelskih znanj
aktualno
Rokodelstvo je naše dediščinsko bogastvo, zato znanja, veščine in spretnosti rokodelcev ne smejo v pozabo in jih je nujno ohranjati za prihodnje rodove. Zadnja leta doživlja svojevrsten preporod, saj je zlasti mlajša generacija v njem prepoznala podjetniški potencial. O pomembnosti rokodelstva za sodobni čas priča tudi dejstvo, da je Evropska unija leto 2023 razglasila za leto spretnosti in veščin.
Rokodelski izdelki so narejeni pretežno ročno, predvsem pa v majhnih količinah in unikatno, zato so dražji od podobnih industrijskih izdelkov. To zavedanje žal ogroža preživetje panoge, pod okriljem katere je uradno prepoznanih že 70 rokodelskih dejavnosti. Da se to ne bi zgodilo, je Slovenija prvič v zgodovini potrdila zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Poleg Nemčije smo edina evropska država, ki je sprejela tovrsten zakon. Ta med drugim upošteva vse, ki delujejo na področju rokodelstva, omogoča prenos rokodelskih znanj, spretnosti in veščin, ureja zaščito kakovostnih rokodelskih izdelkov, spodbuja medsebojno povezovanje rokodelskih centrov in organizacij ter določa ukrepe za ohranjanje in razvoj rokodelstva, tudi s finančnimi razvojnimi spodbudami prek javnih razpisov in javnih pozivov.
-
Ko ugasnemo novoletne luči, se znova srečamo s krutim vsakdanom. Če smo bili v božično-novoletnem času preveč razsipni, bomo s težavami »krpali« družinski proračun. Najmanj, kar moramo storiti, je, da prilagodimo svojo potrošnjo glede na svoje dejanske zmožnosti. Obdobje, v katero vstopamo, bo polno preizkušenj.
O razmerah doma in po svetu je spregovorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar. Ni slepomišila, povedala je naravnost. Svet je na veliki preizkušnji: ali bomo ustavili brezglavo hlastanje po dobičku in se resno spopadli s podnebnimi spremembami. Brez tega osnovnega spoznanja smo ljudje obsojeni na izumrtje. Svetovna podnebna konferenca v Dubaju je bila priložnost za pravi korak k odpravi vzrokov za segrevanje ozračja. Vendar je izplen bolj piškav. Res je, da so v sklepni dokument zapisali, kako se segrevanje ozračja ne sme povečati za več kot 1,5 stopinje, a so se hkrati izognili zavezi, da se preneha uporaba fosilnih goriv. Ampak tega realisti niti niso pričakovali, saj je konferenca potekala v eni izmed največjih proizvajalk nafte na svetu.
-
V tem negotovem in stresnem času je težko zaupati. Največ negotovosti se človeku kopiči v starosti: po upokojitvi izgubi del svoje družbe, peša mu zdravje, marsikateri niso zadovoljni s tem, kar so dosegli … Brez zaupanja pa je življenje žalostno. To je zadosten razlog, da pogledamo, kje je stvaren izvir za vedro zaupanje. Dodatna razloga pa sta začetek novega leta in naš časopis Vzajemnost s svojo 50. obletnico prizadevanja za kakovostno življenje po upokojitvi.
Nagajivo vprašanje, ali je bilo prej jajce, iz katerega se je izvalila kokoš, ali kokoš, ki je znesla jajce, lahko uporabimo za vprašanje, ali je naše nezadovoljstvo posledica slabih razmer in odnosov ali so slabi odnosi posledica našega nezadovoljstva. To vprašanje je bilo znanstveno raziskano pred pol stoletja. Raziskali so ga Laing, Phillipson in sodelavci. Ugotovili so, da je odnos med ljudmi najbolj odvisen od tega, kako ti ljudje doživljajo drug drugega. Nadaljnja vzporednica z igrivim vprašanjem o kuri in jajcu pa ne drži – moje doživljanje drugih v družbi ni nujno odvisno od tega, kakšni so do mene. V slogu nagajive razprave o jajcu in kuri lahko rečemo, da je ta trditev napačna ravno toliko, kolikor se človek razlikuje od kure.