-
Sodobna tehnologija je kot neznan vrt. Starejši se pogosto bojijo stopiti vanj. A, ko to storijo, odkrijejo poti, ki vodijo do novih povezovanj, učenja in razumevanja sveta. (Neznani vir)
Spominjam se časov prvih računalnikov. Zanj si porabil pol mize, da si ga lahko postavil nanjo. Sledil je napredek. Postajali so vse tanjši, manjši in zmogljivejši, v službah smo jih počasi dobivali na pisalne mize, vsak svojega, nekateri celo prenosnike v posebnih torbicah. Bilo je pred skoraj 20 leti, ko sem napredovala na vrhovno državno tožilstvo in kot vodja oddelka na okrožnem izgubila svojo čudovito Jelico, ki je natipkala prav vse, kar sem potrebovala, mi zjutraj natisnila pošto in jo položila na mizo. Tam je sicer bil tudi računalnik, a ga nisem uporabljala. Vsa besedila smo namreč tožilci narekovali v ročni diktafon, natipkale pa so jih pridne strojepiske.
Bojim se svojega odraslega otroka
PREMIŠLJEVANJA O ŽIVLJENJU
Te besede gotovo povzročijo nasprotujoče si reakcije, od vzklika, kakšna norost je pa zdaj to, do izrečenega ali neizrečenega priznanja, da je to res. Moje pisanje je namenjeno tistim, ki (si) to glasno ali manj glasno priznajo. Priznanje je – ne glede na odtenek – pogumen in obenem odrešujoč korak, saj se začenja pot spremembe. Je pot, ki v odnos med odraslimi osebami prinaša jasnost in spoštovanje. Večji je strah, pogumneje moramo stopiti na pot, morda bomo potrebovali tudi pomoč. A stopiti na pot je vredno – za dobro vseh vpletenih.
-
Za slovenske zmage
Letos se spominjamo konca druge svetovne vojne, in ko spremljamo dogajanje po svetu, nas skrbi, da smo na pragu nove svetovne morije. Voditelji protinacistične koalicije so se na Jalti dogovorili, kako naj bo svet urejen po koncu vojne, preprosto povedano, sporazumeli so se o vplivnih območjih, ki bi jih obvladovale zmagovite velesile. Pravzaprav sta se o tem dogovorila ameriški predsednik Roosevelt in sovjetski voditelj Stalin. Britanski predsednik vlade Winston Churchill pri tem ni imel pomembne besede, saj je bilo sogovornikom jasno, da je britanski vpliv v svetu v zatonu. Dogovor, dosežen na Jalti, je bolj ali manj obveljal vse do razpada Sovjetske zveze in Varšavskega pakta. Sovjeti so vladali v vzhodni Evropi, Američani pa v zahodni.
Mednarodni svetovalni dan z avstrijskimi strokovnjaki v Mariboru
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim nosilcem pokojninskega zavarovanja (PVA) organizira mednarodni svetovalni dan. Njihovi strokovnjaki vam bodo na voljo v četrtek, 18. septembra 2025, v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Zagrebški cesti 84 v Mariboru. Svetovanje, ki je namenjeno prejemnikom avstrijske pokojnine in tistim, ki so bili zaposleni v Avstriji in potrebujejo informacije o avstrijski pokojnini, bo trajalo od 9. do 13. ure.
Zlati muzejski abonma za upokojence
Štiri kulturne ustanove, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Narodni muzej Slovenije ter Slovenski etnografski muzej so zasnovale zlati muzejski abonma 2025/2026. Namenjen je upokojencem, ki želijo kakovostno preživljati prosti čas s poglabljanjem v zgodovino, kulturo in umetnost ter pri tem stkati tudi kakšno novo prijateljstvo.
Abonma ponuja različne aktivnosti, od vodenih ogledov aktualnih zbirk in razstav do druženja ter diskutiranja z muzejskimi oziroma galerijskimi strokovnjaki. Abonenti bodo lahko osem mesecev neomejeno obiskovali razstave, deležni bodo posebnih popustov na izbrane delavnice ter publikacije (starejše od šestih mesecev) v muzejskih in galerijskih trgovinah, njihovi spremljevalci pa bodo upravičeni do 25 odstotkov popusta ob nakupu vstopnic.
Starim stvarem ponudimo novo življenje
Zdraviliški park na Bledu bo v nedeljo, 24. avgusta(zaradi napovedanega slabega vremena je prestavljen s sobote na nedeljo) zaživel v duhu trajnosti, ustvarjalnosti in povezovanja. Potekal bo namreč Festival ponovne uporabe, ki bo praktično pokazal možnosti, kako lahko stvarem, namesto da jih odvržemo, ponudimo novo življenje – v obliki popravila, izmenjave ali predelave.
"Naši starši in stari starši niso poznali izraza »trajnost«, a so jo živeli vsak dan - ker so morali znati preživeti z malim. Ko se je raztrgala srajca, ni šla v smeti, temveč pod šivalni stroj. Ko ni bila več za krpanje, je postala ruta za glavo. Na koncu pa krpa za tla. Vse je imelo svojo vrednost in več življenj," so zapisali v društvu Ekologi brez meja. Skupaj z občino Bled in komunalnim podjetjem Infrastruktura Bled prirejajo festival, ki ponuja priložnost za praktično učenje, izmenjavo izkušenj in raziskovanje novih idej.-
Predzadnji konec tedna v avgustu bodo Rimljani ponovno zavzeli Ptuj! Res le za tri dni, a že to bo dovolj, da nas domišljija ponese v čase pred dva tisoč leti, ko je takratni Poetovio imel čez 40.000 prebivalcev in je bil zadnji branik imperija, s kovnico denarja, carinsko upravo in davkarijo.
Območje današnjega Ptuja je bilo poseljeno že v pozni kameni dobi, kar nam potrjujejo izkopanine na tem območju. Sledila je Keltska naselitev in nekje okrog leta 15 našega štetja so se pojavili Rimljani, ki so na desni strani Drave postavili vojaški tabor. Naselbina se je postopno širila na levi breg in leto 69 se šteje kot prva pisna omemba mesta Ptuj (Poetovio) v zgodovinskih virih, ko Tacit piše o posvetu vojaških poveljnikov v taboru XIII rimske legije Gemine, ki se je nahajala na tem območju.
Aljažev stolp na Triglavu stoji že 130 let
Na današnji dan pred 130 leti so na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp, ki je na 2864 metrih naše najvišje ležeče gorsko zavetišče in hkrati kulturni spomenik državnega pomena.
Pobudo za postavitev obeležja je dal Jakob Aljaž, župnik na Dovjem, ki je od dovške občine za en goldinar kupil vrh Triglava in s tem preprečil, da bi ga prevzeli Nemci. Stolp, visok 1,90 metra, s premerom 1,25 metra iz debele pocinkane pločevine je izdelal kleparski mojster iz Šentvida pri Ljubljani Anton Belec. Sestavljen je iz šestih delov, ki so jih z vlakom prepeljali do Mojstrane, od koder od jih je šest nosačev v enem tednu znosilo na vrh Triglava in ga postavilo ter opremilo z imenom in letnico postavitve. Vanj je dal Aljaž, ki je kasneje stolp uradno predal Slovenskemu planinskemu društvu, postaviti tri okrogle stole, dva samovara ter posodo špirita, šest kositrnih kozarcev, barometer in termometer ter spominsko knjigo.
Markacisti skrbijo za 10 tisoč kilometrov planinskih poti
Planinska zveza Slovenije skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini 10.124 kilometrov, poleg tega pa bdi še nad okrog 2000 kilometri turnokolesarskih poti. Večina, 9.993 kilometrov, je lahkih, 81 kilometrov pa je zahtevnih in 50 kilometrov zelo zahtevnih planinskih poti. »Če bi vse planinske poti v Sloveniji poravnali v eno pot, bi nas pripeljala do Los Angelesa ali pa do Tokia,« je ob dnevu markacistov, 5. juliju, povedal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan. Skrbniki planinskih poti so prostovoljni markacisti, trenutno je registriranih 950 članov planinskih društev, ki poti nadelujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno, za dobro vseh obiskovalcev. Posameznik skrbi za 11 kilometrov planinskih poti.
Za ljubitelje zelišč, zdrave kulinarike in dobrega počutja
Marsikatero tegobo lahko odpravimo ali vsaj olajšamo z naravnimi pripravki. Kako uporabne so različne zdravilne rastline in kako jih vključimo v svoj vsakdan boste izvedeli na dogodku Zeliščno popoldne v Bistri, ki bo potekal v četrtek, 31. julija, na vrtu Gostilne Bistra.
V okviru Poletja na Vrhniki ga že tretjič zapored pripravljajo Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Bajc gostinstvo. Nasvete in dolgoletne izkušnje z uporabo zelišč pa bodo z vami delile fitoterapevtka in zeliščarka Margita Vehar; prva uradna zeliščarica v Sloveniji Terezija Nikolčič bo govorila o težavah s kožo in holesterolom ter podpori pri tem; Meta Maček bo predavala o uporabi divjih rastlinah v zdravilne namene; aromaterapevtka in parfumeristka Ana Ličina pa o povezavi med vonji in čustvi. Zeliščarice bodo pripravile tudi številne izdelke in okusne dobrote ter nagradno igro.
